Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (83.999-84.023)


  1.      tolščák  -a [u̯š] m (á) knjiž. 1. debel človek: neroden tolščak 2. redko pingvin: odprava proučuje življenje tolščakov ◊ bot. divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca ♪
  2.      tolščávost  -i [u̯š] ž (á) knjiž. debelost: tolščavost ga ovira pri gibanju ♪
  3.      tolščíca  -e [u̯š] ž (í) knjiž. debelost: nagnjenost k tolščici ♪
  4.      tolščôba  -e [u̯š] ž (ó) star. maščoba: v tkivu se nabira tolščoba ♪
  5.      toluól  -a m (ọ̑) kem. toluen ♪
  6.      tóm  -a m (ọ̑) knjiž. zvezek, knjiga: slovar bo izšel v petih tomih ♪
  7.      tomahávk  -a m (ȃ) pri severnoameriških Indijancih bojna sekira: nositi tomahavk ♪
  8.      Tomáž  -a m (ȃ) ekspr., v zvezi neverni Tomaž kdor (česa) ne verjame: ne bodi tak neverni Tomaž; tudi najbolj neverne Tomaže je prepričal ♪
  9.      Tomážev  -a -o prid. (ȃ) agr., v zvezi Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra Thomasov fosfat: gnojiti s Tomaževo žlindro ♪
  10.      tómbak  -a m (ọ̑) metal. med z majhnim odstotkom cinka ♪
  11.      tómbola  -e ž (ọ̑) 1. igra na srečo, pri kateri o dobitkih odloča izžrebanje številk: igrati se tombolo; pren., ekspr. življenje je tombola // garnitura za to igro: kupiti tombolo 2. vse izžrebane številke na tombolski srečki: imeti tombolo // največji dobitek pri tomboli: zadeti tombolo; pren., ekspr. taka žena je prava tombola 3. javna prireditev, na kateri se igra taka igra: prirediti tombolo; iti na tombolo / gasilska tombola ♪
  12.      tómbolski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tombolo: izklicevati tombolske številke / tombolska kartica kartica s polji z že vpisanimi številkami, ki se pri igri žrebajo ♪
  13.      tómi  -ja m (ọ̑) v angleškem okolju navadni vojak: polkovniki, stotniki in tomiji ♪
  14.      tomíst  -a m (ȋ) filoz. pristaš tomizma: tomist in aristotelik ♪
  15.      tomízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih filozofije Tomaža Akvinskega: pripadniki tomizma; tomizem in skotizem ♪
  16.      tomografíja  -e ž (ȋ) med. rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh ♪
  17.      tómos  -a m (ọ̑) kolo z motorjem ali lažje motorno kolo tovarne Tomos: voziti se s tomosom ♪
  18.      tómšičevec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Tomšičeve brigade: tomšičevci so prebili obroč ♪
  19.      tòp  tôpa m, mn. topóvi (ȍ ó) 1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top 2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top ● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno ◊ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top ♪
  20.      tòp  tôpa -o stil. -ó prid. (ȍ ó) 1. ki slabo reže, seka: top meč, nož; topa kosa, sekira / topo rezilo ∙ topa stran noža rezilu nasprotna stran 2. ki nima (ostre) konice: top svinčnik; topa šivanka; topo pero / riba s topim gobcem; top nos; topa brada 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: top zadah po trohnobi; topa bolečina // ki povzroča nizek, nezveneč, zamolkel glas: top padec, udarec; topo pokanje z bičem // nizek, nezveneč, zamolkel: top glas, zvok 4. neobčutljiv za zunanje dražljaje: gledal je v knjigo, toda bil je tako top, da ni videl črk / ekspr. glušec je top za slavčevo petje 5. ki je brez volje, zanimanja: top je za vse, kar se dogaja okoli njega / top nasmeh, pogled / topa vdanost / ekspr. sončen dan ga je izvabil iz topega ždenja k delu 6. knjiž. neumen, omejen: top človek; bistri in topi učenci / tope besede ◊ geom. topi kot kot, večji od 90° in manjši od 180°; les. topi spah spah, pri katerem so ravni robovi lesenih delov, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni tôpo in topó prisl.: topo gledati predse; nesrečo je topo prenašal; topo udarjati; starčevsko topo mežikati ♪
  21.      tòp  neskl. pril. (ȍ) publ., navadno v zvezi top lestvica razvrstitev v določenem časovnem obdobju najbolj priljubljenih, popularnih skladb: uvrstiti se na top lestvico; zasesti prvo mesto na top lestvici ♪
  22.      tòp  medm. (ȍ) posnema nizek, nezveneč, zamolkel glas pri udarjanju, navadno z nogami ob tla: slišalo se je: top, top, top; konj je top, top, top, zdirjal iz hleva ♪
  23.      tôpast 1 -a -o prid. (ó) redko po obliki podoben topu: topasta naprava ♪
  24.      tôpast 2 -a -o prid. (ó) star. top, manj oster: topast nož / topast nos ♪
  25.      topáz  -a m (ȃ) poldrag kamen rumeno rjave barve: prstan s topazom; oči ji žarijo kot dva topaza ♪

   83.874 83.899 83.924 83.949 83.974 83.999 84.024 84.049 84.074 84.099  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA