Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (83.374-83.398)



  1.      tékati  -am nedov. (ẹ̑) večkrat, s presledki teči: otroci tekajo po travniku; tekati sem in tja; vsak večer tekam / piščeta tekajo po dvorišču / ekspr.: tekati od urada do urada; tekati po opravkih tekáje knjiž.: tekaje dolgo zasledovati koga tekajóč -a -e: igrati se tekajoč po dvorišču; po travi tekajoči otroci
  2.      tekljáti  -ám nedov.) ekspr. tekati z majhnimi, kratkimi koraki: otrok veselo teklja; skakljati in tekljati / miš je tekljala okrog
  3.      tékma  -e ž (ẹ̑) 1. športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: igrati, izgubiti, soditi tekmo; borbena tekma; tekma z vodilnim moštvom; izid, pravila tekme / iti na tekmo; zmagati v odločilni tekmi; tekma Olimpija : Železničar / kolesarska, košarkarska, nogometna tekma; olimpijske tekme; prvenstvena tekma; tekma za točke; tekma za trening; tekma v preskakovanju ovir 2. merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekma spodbuja razvoj; tekma med državami / oboroževalna, vesoljska tekma; tekma v znanju / tekma za trg 3. publ., v zvezi s s prizadevanje biti uspešen pri premagovanju česa: spustiti se v tekmo z ognjem, s smrtjo; tekma s časom / izgubiti tekmo z naravo ● redko lepotna, pevska tekma lepotno, pevsko tekmovanjelov. vsestranska uporabnostna tekma glede na uporabnost, izurjenost psov za lov; šport. izločilna, kvalifikacijska, meddržavna tekma; povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; prijateljska tekma s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev; tekma v slalomu
  4.      tékmec  -a [mǝc] m (ẹ̑) 1. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: prehiteti, premagati tekmeca; zaostajati za tekmeci; enakovredni, nevarni tekmeci; tekmeci za prvo mesto, nagrado / tekmeci na volitvah, pri volitvah; tekmeca v ljubezni / trgovski tekmeci trgovski konkurenti 2. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom biti mu enakovreden: biti, postati komu tekmec; na tekmovanju, v znanju ni imel tekmeca / ekspr. novo vozilo ima precej tekmecev / podjetje ima v novi tovarni močnega tekmeca konkurenta
  5.      tékmica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od tekmec: izpodriniti, premagati tekmico / tekmica v ljubezni / na tekmovanju ni imela tekmice
  6.      tekmoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor tekmuje na tekmovanju, tekmi: tekmovalci igrajo drug z drugim; izkušen, vrhunski tekmovalec; smučarji tekmovalci ● zastar. službo je dobil, čeprav je imel več tekmovalcev tekmecevšport. diskvalificirati tekmovalca; tekmovalci v veleslalomu
  7.      tekmovalíšče  -a s (í) prostor za tekmovanje: stopiti na tekmovališče / olimpijska tekmovališča
  8.      tekmoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska, ki tekmuje na tekmovanju, tekmi: dresi tekmovalk; rezultati tekmovalk / tekmovalke za naslov miss sveta ● zastar. v tem je bila dolgo brez tekmovalke tekmice
  9.      tekmoválski  -a -o [ls in s] prid. () nanašajoč se na tekmovalce: tekmovalske zahteve / tekmovalska oprema tekmovalna oprema
  10.      tekmováti  -újem nedov.) meriti se s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: atleti, smučarji že tekmujejo; tekmovati na velikih tekmovanjih / že pet let tekmuje / tekmovati za kolajne, točke / tekmovati za šolsko moštvo // meriti se s kom v kaki dejavnosti, lastnosti sploh z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekmovati na plesnih turnirjih; tekmovati v različnih spretnostih / učenci tekmujejo med seboj; tekmovati pri delu / tekmovati za naslov miss sveta / tekmovati z izdelki drugih tovarn ◊ šol. tekmovati za bralno značko; šport. tekmovati v mnogoboju, slalomu tekmujóč -a -e: tekmujoč po tujih državah, je bil dosti zdoma; tekmujoče moštvo; sam.: nagraditi tekmujoče
  11.      tékom  predl. (ẹ̑) pisar., z rodilnikom za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; med: tekom bolezni so jo obiskovali; nesreča tekom vožnje / tekom časa se bo to uredilo sčasoma; tekom dogodkov vam bo vse jasno / odgovor dobiti tekom enega meseca v enem mesecu
  12.      téksas  -a m (ẹ̑) žarg. kraj, lokal, ustanova, kjer vlada sila, nered: spet je šel v tisti teksas
  13.      tékst  -a m (ẹ̑) besedilo: povedati, zapisati tekst; tekst govora / šifriran tekst / pisec je izročil tekste uredniku / dramski, pesniški tekst / v knjigi je več slik kot teksta / tekst popevke; melodija in tekst ◊ tisk. tiskarska črka, po velikosti med tercijo in dvema ciceroma
  14.      tekstíl  -a m () izdelki, narejeni zlasti s tkanjem, pletenjem: izvažati tekstil; cene tekstila / umetni tekstil
  15.      tekstílec  -lca m () delavec v tekstilni industriji: srečanje tekstilcev // nav. mn., žarg. tekstilna tovarna: tekstilci izvažajo vedno več izdelkov
  16.      tekstílije  -lij ž mn.) tekst. tekstilne surovine in izdelki: uvažati tekstilije / gumi, tekstilije in druge surovine
  17.      tekstílka  -e ž () delavka v tekstilni industriji: zaslužek tekstilk
  18.      tekstologíja  -e ž () lit. veda o raziskovanju besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo: načela tekstologije
  19.      tekstolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tekstologijo: tekstološki problem / tekstološka analiza
  20.      tekstúra  -e ž () 1. tekst. razporeditev niti tekstilnega izdelka: tekstura preproge, tkanine 2. geol. razporeditev mineralnih zrn česa: tekstura kamnine, rude; tekstura in struktura / grudasta, valovita tekstura 3. publ. razporeditev vidnih sestavin česa: tekstura ploskve / črtasta, hrapava, motna tekstura / tekstura pokrajine // razporeditev sestavin česa sploh: dramska tekstura; tekstura glasbenega, likovnega dela ◊ les. tekstura zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti na potek letnic; plamenasta tekstura; petr. tekstura tal sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikosti
  21.      tektít  -a m () petr. steklen meteorit: najti tektite
  22.      tekút  -a m () zool. droben zajedavec, ki živi na ptičih in sesalcih, Mallophaga: tekut sesa kri; kokoši imajo tekute
  23.      têlce  -a s (ē) nar. teliček: telce je že sesalo; skače kot telce
  24.      têle  -éta sẹ́) 1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo / ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko 2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno ● ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja kogalov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila
  25.      tele...  ali téle... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na a) daljen, daljinski: telefon, teleinformacija, telekineza, telekomanda b) televizijo: telekino, telekamera

   83.249 83.274 83.299 83.324 83.349 83.374 83.399 83.424 83.449 83.474  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA