Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (83.299-83.323)
- tápka -e ž (á) slabš. neodločen, bojazljiv človek: to tapko lahko vsak pregovori / kot psovka ti že ne boš vpil name, tapka ♪
- tápkati -am tudi tapkáti -ám nedov. (ȃ; á ȃ) ekspr. 1. tiho hoditi: v copatah je tapkala po hodniku; tapkati po preprogi / slišal je, kako lahni koraki tapkajo za njim / tapkati po hribovskih poteh hoditi; tiho je tapkal po ulici 2. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: s kazalcem je tapkal po cigareti; tapkati se s prstom po ustnicah / ljubeče ji je tapkala roko trepljala; tapkal je s prsti po mizi bobnal tapkajóč -a -e: tapkajoči koraki ♪
- tapljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: tapljala ga je po roki; tapljati konja po vratu / z brisačo se je tapljala po obrazu / spodbudno ga je tapljal po ramenu trepljal ∙ ekspr. mravlje tapljajo s tipalnicami tipajo 2. ekspr. tiho hoditi: veselo je tapljal in drobil okoli; jagnje je tapljalo zraven matere / slišal ga je, kako taplja po stopnicah ♪
- taratájka -e ž (ȃ) v ruskem okolju lahek dvokolesni voz: peljati se s taratajko ♪
- tárbuš in tarbúš -a m (ȃ; ȗ) v arabskem okolju fesu podobno pokrivalo: pokriti se s tarbušem ♪
- tárča -e ž (ȃ) 1. predmet, v katerega se strelja za vajo, na tekmovanju: postaviti tarče; zgrešiti tarčo; streljati v tarčo; papirnata tarča; tarča na lepenki / kupiti tarčo predmet z narisanimi koncentričnimi polji za vajo v streljanju // navadno v povedni rabi predmet, v katerega se strelja: umikajoči se so bili tarča sovražnika; letala so si za tarčo izbrala most / postojanka je postala tarča napadov ♦ fiz. priprava, na katero se usmeri curek delcev pri proučevanju reakcij med delci in atomi, atomskimi jedri 2. ekspr., v povedni rabi oseba, stvar, na katero se nanaša kako negativno dejanje: biti tarča šal, zbadljivk; njihovo ravnanje je postalo tarča kritike, napadov ♪
- taríf -a m (ȋ) zastar. tarifa: plačilo po določenem tarifu ♪
- tarífa -e ž (ȋ) 1. seznam storitev z navedbo cen: objaviti, sestaviti tarifo; nosaška, odvetniška, poštna tarifa; telefonska, železniška tarifa; tarifa za bančne storitve; veljavnost tarife // seznam elementov z ustreznimi cenami za obračunavanje porabe, uporabe česa: vodarinska tarifa; tarifa za električno energijo, stanarino // cena, določena v takem seznamu: zvišati tarifo; plačati po tarifi; nizke tarife za morski promet 2. navadno s prilastkom seznam predmetov, storitev, za katere se plača davščina, z navedbo višine davščine na enoto: sprejeti carinsko tarifo; davčna, uvozna tarifa ♦ ekon. mezdna tarifa v kapitalistični ekonomiki po kateri se plača delavcu mezda; žel. diferencialna tarifa večja ali manjša od tiste, ki splošno velja ♪
- tarifêr -ja m (ȇ) uslužbenec, ki preverja obračune storitev glede na tarifo: delovno mesto tariferja ♪
- tarifírati -am dov. in nedov. (ȋ) določiti plačilo po tarifi: tarifirati storitev tarifíran -a -o: visoko tarifirano blago ♪
- tarírati -am dov. in nedov. (ȋ) določiti taro: tarirati železniški vagon ♪
- tarók -a m (ọ̑) družabna igra s štiriinpetdesetimi kartami, od katerih jih je enaindvajset z rimsko številko: igrati tarok; partija taroka / iti na tarok; vabil ga je k taroku ∙ pog. sedla sta in vrgla tarok začela igrati tarok // igr. vsaka igralna karta pri taroku z rimsko številko in škis: izigrati tarok; bil je brez tarokov; neskl. pril.: igr. tarok karte karte, ki se uporabljajo pri igranju taroka ♪
- tarokírati -am nedov. (ȋ) igrati tarok: povabiti koga tarokirat; tarokirati s prijatelji ♪
- tartíf tudi tartuffe -a [druga oblika tartíf tudi tarfúf] m (ȋ; ȗ) knjiž. hinavec, licemerec: v kuto preoblečen tartif; moderni tartifi ♪
- tartífovski tudi tartuffovski -a -o [druga oblika tartíf- tudi tartúf-] prid. (ȋ; ȗ) knjiž. tak kot pri Molièrovem Tartuffu: tartifovsko pretvarjanje ♪
- tartífovstvo tudi tartuffovstvo -a [druga oblika tartíf- tudi tartúf-] s (ȋ; ȗ) knjiž. ravnanje ali vedenje, značilno za Molièrovega Tartuffa: aktualnost tartifovstva ♪
- tartífski tudi tartufski -a -o [druga oblika tartíf- tudi tartúf-] prid. (ȋ; ȗ) knjiž. 1. tak kot pri Molièrovem Tartuffu: tartifska dvoličnost 2. hinavski, licemerski: tartifski človek ♪
- tartrát -a m (ȃ) kem. sol vinske kisline ali njen ester: kalijev tartrat ♪
- tartúf -a m (ȗ) nar. primorsko gomoljika: dresirati pse za iskanje tartufov ♪
- tása -e ž (á) pog. okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi; pladenj: postaviti kozarce na taso; prinesti kosilo na tasi; kovinska, steklena tasa; ovalna tasa ♪
- tást -a m (ȃ) ženin ali možev oče: skrbeti za tasta; odnosi med zetom in tastom ♪
- tastatúra -e ž (ȗ) 1. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tipkovnica, tipkalnica: čistiti tastaturo; teleprinterska tastatura; tastatura pisalnega stroja, računalnika; razporeditev tipk na tastaturi 2. knjiž. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu; klaviatura: pianistova roka hiti po tastaturi ♪
- táster -ja m (á) 1. stikalo s tipko: vrtljivo stikalo in taster 2. del naprave, na katerega se pritiska pri oddaji besedila z Morzejevo abecedo: pritisniti na taster ♪
- tášča -e ž (á) ženina ali moževa mati: zgodbe o hudih taščah; snaha in tašča ♪
- táščica -e ž (á) majhna ptica pevka z rjavo rdečim oprsjem in čelom: taščice se oglašajo ček ček; taščica in penica / rdečegrla taščica ♦ zool. modra taščica majhna ptica pevka z modrim oprsjem, Luscinia svecica ♪
83.174 83.199 83.224 83.249 83.274 83.299 83.324 83.349 83.374 83.399