Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (8.326-8.350)


  1.      brestovína  -e ž (í) brestov les: pohištvo iz brestovine ♪
  2.      brezalkohólen  -lna -o prid. (ọ̑) ki je brez alkohola: brezalkoholne pijače; proizvodnja brezalkoholnega piva ♪
  3.      brezbárven  -vna -o prid. (ȃ) 1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo // ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči 2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre brezbárvno prisl.: vse vloge so bile podane brezbarvno ♪
  4.      brezbárvnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost brezbarvnega: brezbarvnost stekla / brezbarvnost dramskih likov ♪
  5.      brezbeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez besed: brezbesedni dogovor; brezbesedna molitev ♪
  6.      brezbóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti ♪
  7.      brezbóžnež  -a m (ọ̑) brezbožnik ♪
  8.      brezbóžnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik ♪
  9.      brezbóžnik  -a m (ọ̑) kdor taji, ne priznava boga: znano je bilo, da je brezbožnik / kot nagovor molči, brezbožnik ♪
  10.      brezbóžniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na brezbožnike ali brezbožništvo: brezbožniško društvo / brezbožniška propaganda ♪
  11.      brezbóžništvo  -a s (ọ̑) brezboštvo: nastopal je proti brezbožništvu ♪
  12.      brezbóžnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost brezbožnega človeka ♪
  13.      brezbrámben  -bna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se ne more braniti: brezbrambna žrtev; letalski napad na brezbrambno prebivalstvo ♪
  14.      brezbrámbnost  -i ž (ȃ) redko nemožnost obrambe: življenjsko občutje brezbrambnosti ♪
  15.      brezbréžen  -žna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki je brez brega, meje: vsenaokrog brezbrežno morje / brezbrežen prostor; brezbrežna pokrajina, ravnina; pren., pesn. brezbrežna tišina ♪
  16.      brezbréžnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost brezbrežnega: brezbrežnost morja; brezbrežnost ravnine / brezbrežnost časa, prostora // prostor brez brega, meje: barke plavajo v brezbrežnost; daljna, neznana brezbrežnost; morje mu je simbol brezbrežnosti ♪
  17.      brezbrížen  -žna -o prid., brezbrížnejši (ȋ) 1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen; delal se je brezbrižnega; brezbrižen do vsega dogajanja; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz 2. redko brezskrben: brezbrižen postopač brezbrížno prisl.: brezbrižno in hladno gleda umetnino; brezbrižno pohajkovati ♪
  18.      brezbrížnež  -a m (ȋ) ekspr. brezbrižen človek: bil je velik brezbrižnež ♪
  19.      brezbrížnik  -a m (ȋ) knjiž. brezbrižen človek: ni bil niti bojazljivec niti brezbrižnik ♪
  20.      brezbrížnost  -i ž (ȋ) 1. nezanimanje, ravnodušnost: kazal je brezbrižnost do vsega; zapadel je v popolno brezbrižnost; govoril je z narejeno brezbrižnostjo; brezbrižnost do perečih problemov; brezbrižnost za kulturo 2. redko brezskrbnost: s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel; lahkotna brezbrižnost ♪
  21.      brezcarínski  -a -o prid. (ȋ) ekon. ki se opravi brez plačila carine: brezcarinski uvoz ∙ brezcarinska prodajalna prodajalna, v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine ♪
  22.      brezcén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko ki je brez cene, vrednosti: brezcen predmet ♪
  23.      brezcíljen  -jna -o prid. (ȋ) ki je brez cilja, namena: brezciljno pohajkovanje, tavanje / neurejeno in brezciljno delo; brezciljno življenje brezcíljno prisl.: oči so mi blodile brezciljno ♪
  24.      brezcíljnost  -i ž (ȋ) stanje brez cilja, namena: brezciljnost in negotovost ga utruja; zabresti v brezciljnost in pesimizem / razdvojenost in brezciljnost modernega človeka; misel o brezciljnosti vseh človeških teženj; brezciljnost življenja ♪
  25.      brezcvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez cveta, cvetja: brezcvetne in brezlistne veje ♦ nav. mn., bot. brezcvetna rastlina rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪

   8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA