Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (83.224-83.248)


  1.      taksódij  -a m (ọ́) vrtn. visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh; močvirska cipresa: taksodij in omorika ♪
  2.      tákt 1 -a m (ȃ) občutek za primerno ravnanje, vedenje pri občevanju z ljudmi: pri delu s strankami je potreben takt; imeti, pridobiti si takt; biti brez takta; očitati komu pomanjkanje takta / takt zahteva, da mu odgovoriš pravila o lepem vedenju; ta poklic zahteva dosti takta rahločutnosti, obzirnosti / odgovoril je samo zaradi takta iz vljudnosti ♪
  3.      tákt 2 -a m (ȃ) 1. muz. metrična enota iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob: razmejiti takte s taktnicami; poudarjena doba takta; število dob v taktu / izpustiti prvi takt; uvodni takti skladbe // urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob: spremeniti takt v drugem delu skladbe; tričetrtinski takt; ritem in takt / takt valčka 2. kar določa enakomernost ponavljanja gibov: dajati si takt z roko / hoditi, plesati po taktu; udarjati po taktu / držati takt pri plesu ritem ◊ lingv. govorni takt enota naglašenega in naslednjih nenaglašenih zlogov do premora ali do naslednjega naglašenega zloga istega segmenta; strojn. delovni takt delovni gib ♪
  4.      táktik  -a m (á) 1. strokovnjak za uporabo taktičnih enot, namenjenih za uresničitev določenih taktičnih nalog: izkušen taktik; taktiki in strategi 2. ekspr. kdor zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja: dober taktik je, vedno izbere primeren način ♪
  5.      táktika  -e ž (á) 1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram; spremeniti taktiko v napadu; v obrambi uporabljati posebno taktiko; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika ♦ voj. taktika partizanskega bojevanja // veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo; načela, pravila taktike 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov; izgubiti igro zaradi napačne taktike; odkriti nasprotnikovo taktiko; uporabljati različne taktike; ženska taktika; taktika zavlačevanja; taktika v politiki; taktika in strategija delavskega gibanja ∙ ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja ♪
  6.      taktírati  -am nedov. (ȋ) muz. z gibi rok nakazovati dobe takta: učiti se taktirati / taktira z roko in poje ♪
  7.      taktírka  -e ž (ȋ) dirigentska palica: dirigent je dvignil taktirko in pogledal po orkestru; zamahniti s taktirko; rezljana taktirka ● ekspr. mojster taktirke dirigent; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta vodstvom ♪
  8.      taktizêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na taktizerje ali taktiziranje: taktizerske metode / taktizersko ozadje predloga ♪
  9.      taktizêrstvo  -a s (ȇ) ekspr. preračunljivo, okoliščine upoštevajoče ravnanje za dosego cilja: odklanjati taktizerstvo ♪
  10.      taktizírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. ravnati preračunljivo, upoštevajoč okoliščine za dosego cilja: zna taktizirati; politiki taktizirajo; domače moštvo je v igri preveč taktiziralo / taktizirati z okupatorjem ♪
  11.      taktomér  -a m (ẹ̑) knjiž. metronom: udarci taktomera ♪
  12.      táktovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na takt2: taktovska skupina / taktovski način urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob ♪
  13.      tál  -a m (á) nar. del: razdeliti hlebec na štiri tale; večji tal / vsak je dobil svoj tal delež // parcela: peljal je čez njegov tal ♪
  14.      tál  -a -o [tau̯] prid. (ȃ á) star. 1. otajan: tala zemlja; pot je bila tala 2. južen: sneg je že tal / talo vreme ♪
  15.      tálamus  -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu ♪
  16.      talár  -ja m (ā) 1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov: biti oblečen v talar / ekspr. poslušati talarje duhovščino / duhovniški talar ∙ ekspr. oblekel je talar postal je duhovnik 2. v nekaterih deželah uradno vrhnje oblačilo sodnikov, rektorjev: sodnik v talarju in baretu ♪
  17.      tálasoterapíja  -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z morskimi kopelmi, morskim zrakom, sončno svetlobo, toploto: talasoterapija kroničnega bronhitisa ♪
  18.      tálati  -am nedov. (á) nar. dajati, deliti: talati otrokom bonbone ♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh ♪
  19.      tále  tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. I. v pridevniški rabi ta: tale fant je moj brat; tegale igralca še nisem videl; pišem s temle pisalnim strojem; tale roka me še boli; tole obleko je kupila / tole njivo bom posejal s pšenico, na tistile bo pa krompir / v tejle hiši sem jaz gospodar / tale skok se mu je pa posrečil / poslal je tole brzojavko: vse je pripravljeno, pridite takoj / tale tvoj mehanik ti pa že dolgo popravlja avtomobil / tale fant, kaj vse počne II. v samostalniški rabi ta: tale mi že ne bo ukazoval; s temle se je prijetno pogovarjati / tale je povzročil nesrečo, ne tistile / tole je ključ od stanovanja; samo tole smo našli; za tole boste odgovarjali ♪
  20.      tálec  -lca m (ȃ) kdor iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: v dokaz svoje miroljubnosti so nasprotnikom dali, izročili talce; zahtevati talca za jamstvo; vzeti koga za talca // oseba, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev; streljanje talcev v Gramozni jami ♪
  21.      tálele  tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. ta, tale: tolele igračko bi rad; sam.: kaj pa je tolele; s temlele se mu je prikupila ♪
  22.      talidomíd  -a m (ȋ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih: jemati talidomid ♪
  23.      talíge  -líg ž mn. (í ȋ) nar. prekmursko samokolnica: vozil je gnoj v taligah ♪
  24.      tálij  -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna težka kovina bele barve, element Tl: talij in kadmij ♪
  25.      tálija  -e ž (á) knjiž., ekspr. gledališče: zgodovina naše talije ♪

   83.099 83.124 83.149 83.174 83.199 83.224 83.249 83.274 83.299 83.324  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA