Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (8.301-8.325) 
- brenčáč -a m (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: prižiga se rdeča lučka in brenčač se oglaša ♪
- brenčálo -a s (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: signal z brenčalom ♪
- brenčánje -a s (ȃ) glagolnik od brenčati: brenčanje čebel, muh / brenčanje kamer / veliko govorijo o njegovem brenčanju za tem dekletom ♪
- brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči brenčé: brenče letati brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka ♪
- brenčàv -áva -o prid. (ȁ á) ki brenči: brenčave žuželke ♪
- brenčélica -e ž (ẹ̑) ljubk., redko čebela: roj brenčelic ♪
- brendi gl. brandy ♪
- brènk brénka m (ȅ ẹ́) glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat // redko glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe ♪
- brènk medm. (ȅ) posnema glas strune: brenk! je zazvenela struna ♪
- brénka medm. (ẹ̑) posnema brenkanje: brenka brenka brenk ♪
- brenkáč -a m (á) kdor igra na brenkalo: goslači in brenkači ♪
- brenkálo -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se brenka: pihala, godala in brenkala; peli so ob spremljavi brenkala ♪
- brénkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od brenkati: brenkanje na kitaro / brenkanje po klavirju ♪
- brénkati -am nedov. (ẹ̑) 1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro // slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju 2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem ● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno brenkajóč -a -e: tiho brenkajoč na plunko ♪
- brenketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko rožljati, žvenketati: dolgi meči so brenketali ob tlaku; brenketati s ključi ♪
- brenkljánje -a s (ȃ) glagolnik od brenkljati: začuje se tiho brenkljanje / to moje brenkljanje še ni igra ♪
- brenkljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo brenkati: brenkljal je na kitaro in mrmral napev / balalajke so brenkljale / slabš. venomer brenklja po klavirju igra nanj ♪
- brénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas: še zadnjikrat je brenknila na harfo / brenkniti nekaj akordov / puščica je brenknila ob šlem ∙ ekspr. brenkniti na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno ♪
- brénta -e ž (ẹ̑) visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko // slabš. debela ženska: kakšna brenta je! ♪
- brentáč -a m (á) 1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje 2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento ♪
- brentáča -e ž (á) zastar. brenta: kadi, sodi, brentače ♪
- bréntar -ja m (ẹ̑) kdor nosi brento; brentač: vinograd je bil poln brentarjev // redko izdelovalec brent ♪
- bréntica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od brenta: nositi v brentici ♪
- breskovolísten -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria ♪
- bréskvin -a -o (ẹ̑) pridevnik od breskev: breskvino cvetje ♪
8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 
