Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (82.974-82.998)


  1.      štirilétka  -e ž (ẹ̑) štiriletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: prva štiriletka je bila pomembna za razvoj industrije; drugo leto štiriletke ♪
  2.      štíriséd  in štírisèd -éda m (ȋ-ẹ̑; ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) šport. vozilo s štirimi sedeži, zlasti za bob, kajak: dvosedi in štirisedi / tekmovanje štirisedov ♪
  3.      štíristo  štev. neskl., stil. štíristo štíristotih (í) izraža število ali številko štiristo [400]: pred štiristo leti; zgraditi vrtec za štiristo otrok ♪
  4.      štiríški  -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število štiri: štiriški sestav ♪
  5.      štíritisočák  -a m (ȋ-á) žarg. štiri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na štiritisočak ♪
  6.      štírivpréga  -e ž (ȋ-ẹ̑) vprega s štirimi živalmi: odpeljal se je s štirivprego / voditi štirivprego štiri v voz vprežene živali ♪
  7.      štirják  -a m (á) 1. zastar. kvadrat: hiše so stale v pravilnih štirjakih 2. nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: dvajsetica in štirjak 3. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: štirjak vina // sod za to mero ♪
  8.      štirjáški  -a -o prid. (á) zastar. kvadraten: trg štirjaške oblike / štirjaški kilometer ♪
  9.      štírje  štíri -i štev., tož. štíri (í) 1. izraža število štiri [4] a) v samostalniški rabi: dvakrat dve je štiri; od desetih so ostali samo štirje; bil je sam proti štirim / ura je štiri; vstajati ob štirih zjutraj 4h; čakati od štirih do petih (popoldne) 16h / igrati v štirih; korakati po štiri in štiri tako, da so štirje v vrsti; žrebiček se je valjal po travi in brcal z vsemi štirimi z nogami b) v prilastkovi rabi: knjiga je prevedena v štiri svetovne jezike; štiri tisoč; štiri ure hoda; komedija v štirih dejanjih; vozilo ima pogon na vsa štiri kolesa; pred štirimi leti / štirje letni časi; štiri strani neba c) v medmetni rabi: otroci, začnimo: tri, štiri // neskl. izraža številko štiri: oddaja na kanalu štiri; stanuje v bloku številka štiri; tekma se je končala s štiri proti ena / pog. v spričevalu ima same štiri prav dobre ocene 2. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vse štiri, po (vseh) štirih izraža položaj, ko je telo hkrati na rokah in nogah, kolenih: spustil se je na vse štiri, da je lahko zlezel pod mizo / hoditi, kobacati, plaziti se, ekspr. laziti po vseh štirih 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi z vsemi štirimi zelo, močno: z vsemi štirimi se je branil iti domov; ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi / vsaki novosti se je upiral z vsemi štirimi ● ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; ekspr. bil je uspešen obrtnik, z vsemi štirimi na zemlji realen, trezen; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. vsega ne morem opraviti, saj nimam štirih rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; ekspr. vedno si je želel imeti svoje štiri stene, zidove bivališče, dom; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; veter je raznesel pepel na vse štiri strani, ekspr. na vse štiri vetrove izraža neurejeno, neusmerjeno premikanje iz središča ◊ obrt. krilo na štiri pole; šah. lovec na b4 ♪
  10.      štírka 1 -e ž (ȋ) 1. pog. številka štiri: napisati štirko / peljati se s štirko s tramvajem, avtobusom številka štiri 2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirko; v spričevalu ima samo dve štirki 3. igralna karta s štirimi znaki: križeva štirka 4. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: pridelal je deset štirk vina // sod za to mero ♪
  11.      štírka 2 -e ž (í) nižje pog. škrob: raztopiti žlico štirke v vodi ♪
  12.      štírkati  -am nedov. (í) nižje pog. škrobiti: štirkati ovratnike ♪
  13.      štóber  -bra m (ọ́) nar. stojalo za goreče trske: v štobru bodo gorele trske, žerjavica bo žarela rdeče (V. Kavčič) ♪
  14.      štóf  -a m (ọ̑) nižje pog. debelejša volnena tkanina: obleka iz dobrega štofa ♪
  15.      štófast  -a -o prid. (ọ̑) nižje pog. ki je iz debelejše volnene tkanine: štofaste hlače ♪
  16.      štòk  štôka m (ȍ ó) 1. nar. (koruzni) storž: oličkati štoke / koruzni štok 2. nižje pog. podboj: vzidati štoke ♪
  17.      štókati  -am nedov. (ọ́ ọ̄) nižje pog. dregati, suvati: štokati s palico v kopico sena / štoka ga s komolcem ● nar. dolenjsko štokati kuhano korenje, krompir za prašiče mečkati, tlačiti ♪
  18.      štókavec  -vca m (ọ̄) lingv. kdor govori štokavščino: štokavci in čakavci ♪
  19.      štókavski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na štokavce ali štokavščino: štokavska književnost / štokavsko narečje ♪
  20.      štóla  -e ž (ọ̑) 1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine: ogrnjena je bila s krzneno štolo; štola iz hermelina 2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva pri opravljanju bogoslužja: dati štolo okrog vratu; nositi štolo 3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron, navadno z rokavi: obleči štolo ♪
  21.      štóparica  tudi stóparica -e ž (ọ̑) ura, ki se sproži in ustavi s pritiskom na gumb: meriti čas tekmovalca s štoparico / elektronska štoparica ♪
  22.      štópati  -am tudi stópati -am nedov. in dov. (ọ̑) meriti čas s štoparico: začeti štopati ♪
  23.      štór  -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor ∙ pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni ♪
  24.      štórast  -a -o prid. (ọ̄) slabš. neroden, okoren: štorast človek; v družbi je precej štorast; štorast kot medved zelo / štorasti čevlji; spoznal ga je po štorasti hoji / štoraste noge / izmislil si je zelo štorast izgovor slab / kot psovka štor štorasti štórasto prisl.: štorasto je opletal z rokami ♪
  25.      štórati  -am nedov. (ọ̑) gozd. razdirati (oglarsko) kopo, ko je oglje kuhano: začeti štorati ♪

   82.849 82.874 82.899 82.924 82.949 82.974 82.999 83.024 83.049 83.074  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA