Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (8.101-8.125) 
- bónec -nca m (ọ̑) 1. v budističnem okolju menih: bonec zažiga kadilo 2. slabš., redko vplivna oseba stranke: nacistični bonci ♪
- bonificírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. trg. dati popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: zaradi te napake vam bomo bonificirali; bonificirati pri ceni 2. redko izboljšati tla: bonificirati izsušeno močvirje ♪
- bonifikácija -e ž (á) 1. trg. popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: dajati kupcem bonifikacije; bonifikacija pri ceni 2. redko izboljšava tal: bonifikacija močvirij 3. šport. znižanje časa zmagovalcu posamezne etape pri kolesarski tekmi: zmagovalec je dobil eno minuto bonifikacije ♪
- bonít -a m (ȋ) zool. morska riba z ravnimi temnimi progami na hrbtu, Katsuwonus pelamis: jata bonitov ♪
- bonitéta -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost: uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet; denarne, materialne bonitete; bonitete za člane 2. agr. kakovost, uporabnost: travniki različne bonitete ♪
- bonitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boniteta 2: bonitetni razred zemljišča ♪
- bonitíranje -a s (ȋ) glagolnik od bonitirati: bonitiranje semena; bonitiranje zemljišč ♪
- bonitírati -am nedov. in dov. (ȋ) agr. določati kakovost, uporabnost: bonitirati gozdna zemljišča ♪
- bonsáj -a m (ȃ) vrtn. v posodi gojeno miniaturno drevo ali grm: posaditi bonsaj ♪
- bontón -a m (ọ̑) olikano, lepo vedenje: ne segaj v besedo, to ni bonton! knjiga o bontonu; pren. bizarnost te osebe sega prek meje literarnega bontona // pravila takega vedenja: držati se bontona; kršiti bonton ♪
- bontónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bonton: bontonska pravila ♪
- bónus -a m (ọ̑) ekon. dodatni del dobička delniške družbe, ki ga dobi delničar na posamezno zlasti prednostno delnico: razglasiti bonus ♪
- bonviván in bonvivánt -a [-an] m (ȃ) knjiž. kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi, dobroživec: rafiniran bonvivan ♪
- bonvivánski in bonvivántski -a -o [-ans-] prid. (ȃ) nanašajoč se na bonvivane: bonvivansko življenje / bonvivanski lepotec ♪
- bórben -a -o prid., bórbenejši (ọ̑) 1. nanašajoč se na borbo: postaviti se v borbeni položaj; biti v prvi borbeni črti bojni; borbene izkušnje naše armade; peti borbene pesmi / borbeni pozdravi 2. ki se vneto, vztrajno bori: borben človek; on je že po naravi borben / v četi je vladal borben duh bórbeno prisl.: naši šahisti so igrali zelo borbeno; borbeno razpoložena mladina ♪
- bórbenost -i ž (ọ̑) lastnost borbenega človeka: borbenost mu sije z obraza; ti ljudje nimajo nobene borbenosti; krepiti borbenost ♪
- bordonál -a m (ȃ) les. na kvadratni prerez tesan ali žagan les za ladjedelništvo ♪
- bordúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na borduro: bordurni okras, pas ♪
- boreálen -lna -o prid. (ȃ) bot., geogr. značilen za severno poloblo: borealni iglasti gozd; borealna klima ♪
- bóren -rna -o prid., bórnejši (ọ́ ọ̄) knjiž. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: borno premoženje; živeti od bornega zaslužka / svetila je samo borna lučka; svet, porasel z borno travo; ekspr. borna domišljija // reven, siromašen: to so bili borni ljudje / borna koča, obleka bórno prisl.: biti borno oblečen ♪
- borílen -lna -o prid. (ȋ) šport. nanašajoč se na boks, rokoborbo, sabljanje: borilni športi; borilne vaje ♪
- borílnica -e ž (ȋ) knjiž. prostor za vaje v sabljanju, boksu, rokoborbi: mnogo časa je prebil v borilnici ♪
- borjênje -a s (é) 1. glagolnik od boriti se: podleči v borjenju; zagrizeno borjenje / borjenje za osebne cilje 2. šport. boksarski, rokoborski, sabljaški šport: učitelj borjenja; meči za borjenje ♪
- borníran -a -o prid. (ȋ) knjiž., nav. slabš. omejen, neumen: bornirani malomeščani; drži se svojih borniranih principov ♪
- borníranec -nca m (ȋ) knjiž., nav. slabš. omejen, neumen človek: ima ga za borniranca ♪
7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 
