Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (7.951-7.975)



  1.      bóbnati  -am nedov. (ọ̑) 1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico // z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi 2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba // slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi bobnajóč -a -e: bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči
  2.      bobnênje  -a s (é) glagolnik od bobneti: zamolklo bobnenje groma; bobnenje pod zemljo / sliši se bobnenje slapa, vlaka
  3.      bobnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo // bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala 2. slabš., redko vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra bobnèč -éča -e: vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze ♦ voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja
  4.      bóbnica  in bobníca -e ž (ọ̑; í) nav. mn., star. pavka: biti na bobnice; grmenje bobnic
  5.      bóbnič  -a m (ọ̑) 1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič; zvočni valovi tresejo bobnič 2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču // vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič
  6.      bóbničast  -a -o prid. (ọ̑) redko podoben bobniču: bobničasta priprava ♦ zool. bobničasto slušalo slušni organ nekaterih žuželk
  7.      bóbničen  -čna -o prid. (ọ̑) anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu: bobnična votlina
  8.      bobovína  -e ž (í) bobova slama
  9.      bobóvnik  -a m (ọ̑) nar. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti; bobovec
  10.      bobrovína  -e ž (í) 1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine 2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo
  11.      bóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bok: nositi bočni nož; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje // prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote ◊ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada bóčno prisl.: sovražnika so napadli bočno
  12.      bóčenje  -a s (ọ̄) glagolnik od bočiti: bočenje in upadanje prsnega koša
  13.      bočína  -e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: bočina ščita
  14.      bóčnica  -e ž (ọ̑) redko stranska deska, stena predmeta: ladjedelec veže bočnice; posteljna bočnica stranicaanat. parna kost medenice; kolčnica; les. deska, dobljena, izrezana z bočne strani hloda
  15.      bóčnik  -a m (ọ̄) meso z goleni ali s podlahti goveda: golaž iz bočnika; telečji bočnik
  16.      bodálnica  -e ž () nav. mn., zool. za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo: tanke bodalnice komarjev
  17.      bodênje  tudi bôdenje -a s (é; ó) glagolnik od bosti: bodenje v prsih
  18.      bodóčnost  -i ž (ọ́) 1. čas, ki bo prišel: to bodo dognali šele v bodočnosti; v bližnji bodočnosti nas čaka še veliko dela; načrti za bodočnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: od tega je odvisna bodočnost človeštva / to mu bo uničilo bodočnost / prerokovala mu je bodočnost kaj bo doživel v bodočnosti; boljša, lepša bodočnost ● ta fant ima še bodočnost dosegel bo velike uspehe; knjiž. vse to je še pesem bodočnosti se še ne bo kmalu uresničilo
  19.      bodonéža  -e ž (ẹ̑) nar. bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo; bodeča neža
  20.      bodrílen  -lna -o prid. () s katerim se spodbuja: njen glas je bil bodrilen; povedati nekaj bodrilnih besed bodrílno prisl.: bodrilno ga je potrepljal po rami
  21.      boeing  -a [bóing] m (ọ̑) reakcijsko potniško letalo ameriške tovarne Boeing: hrup vzletajočih boeingov
  22.      bogabojéčnež  -a m (ẹ̑) nav. iron. bogaboječ človek
  23.      bogabojéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost bogaboječega človeka: njegova bogaboječnost je bila vsem znana
  24.      bogatášinja  -e ž (ā) zelo bogata ženska: rada bi postala bogatašinja
  25.      bogatênje  -a s (é) glagolnik od bogateti ali bogatiti: a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev

   7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA