Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (7.851-7.875) 
- blazíran -a -o prid. (ȋ) ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija ♪
- blazíranec -nca m (ȋ) ekspr. blaziran človek: sodobni kulturni blaziranci; meščanski blaziranec ♪
- blazíranka -e ž (ȋ) ekspr. blazirana ženska ♪
- blazíranost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost blaziranega človeka: prizadel ga je očitek blaziranosti ♪
- blaznênje -a s (é) glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk ♪
- blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti ● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo blaznèč -éča -e: blazneča ženska ♪
- bláznež -a m (ȃ) duševno bolan človek: nesrečni blazneži; planil je kot blaznež ♪
- bláznica -e ž (ȃ) 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico 2. ekspr., redko zmeda, nered: pri nas je prava blaznica 3. zastar. duševno bolna ženska ♪
- bláznik -a m (ȃ) knjiž. blaznež: bolna domišljija blaznikov; kakor blaznik je divjal za menoj ♪
- blázniti -im nedov. (á ȃ) knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet; ne blazni ga s praznimi obljubami ♪
- blaznív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj ♪
- blaznívost -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost ♪
- bláznost -i ž (á) duševna bolezen: neozdravljiva blaznost; napad blaznosti / verska, zasledovalna blaznost // ekspr. kar je podobno duševni bolezni: saj to je blaznost, kar počneš ● do blaznosti razdražen zelo ♪
- blážen -a -o prid. (ȃ) 1. ekspr. poln blaženosti, sreče: bila je vsa blažena / čez obraz se ji razlije blažen nasmeh / okoli nas je bil blažen mir 2. ekspr. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: o blažena mladost; blažene, ve materine roke 3. rel. proglašen za zveličanega: blaženi p. Kanizij bláženo prisl.: oči so ji blaženo žarele bláženi -a -o sam.: biti prištet med blažene ♪
- bláženec -nca m (ȃ) zastar. svetnik, blaženi: nebeški blaženci ♪
- bláženost -i ž (ȃ) ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost; kar žarela je od blaženosti; to je zanj višek blaženosti // rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost ♪
- bláženstvo -a s (ȃ) star. blaženost: občutiti blaženstvo; srce mu prekipeva od blaženstva; višek blaženstva / nebeško blaženstvo ♪
- blažílen -lna -o prid. (ȋ) ki lajša, omiljuje: blažilna sredstva; učinek zdravila je blažilen / blažilna samota blažílno prisl.: novo okolje je blažilno vplivalo nanj ♪
- blažílnik -a m (ȋ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer ♪
- blebetánje -a s (ȃ) glagolnik od blebetati: ne morem prenašati njegovega blebetanja; neslano blebetanje / otrokovo blebetanje ♪
- blédcen -a -o [cǝn] prid. (ẹ̑) ekspr. bled: bledcena in suha deklica ♪
- bledênje -a s (é) glagolnik od bledeti: bledenje kože ♪
- bledênje tudi blêdenje -a s (é; é) glagolnik od blesti: poslušati bledenje bolnika / vse, kar govori, je nespametno bledenje ♪
- bledíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti ♪
- bledíčnež -a m (ȋ) ekspr. bledičen človek: med otroki ni bilo bledičnežev ♪
7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 
