Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (7.676-7.700)



  1.      bíngeljc  -a [gǝl] m () pog. kar visi, binglja: oder, okrašen z lampijončki, pisanimi bingeljci in zastavicami; kapuce z bingeljci
  2.      bíngeljček  -čka [gǝl] m () manjšalnica od bingeljc: lestenec s steklenimi bingeljčki
  3.      bingljánje  -a s () glagolnik od bingljati: bingljanje z nogami / razglašeno bingljanje zvonca
  4.      bingljáti  -ám nedov.) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica
  5.      binírati  -am nedov. in dov. () rel. na en dan dvakrat maševati: ob nedeljah župnik binira
  6.      bínkošten  -tna -o prid. () nanašajoč se na binkošti: binkoštna nedelja / binkoštni prazniki ♦ vrtn. binkoštni nagelj vrtni nagelj nizke rasti z dišečimi cveti raznih barv
  7.      bínkošti  -i ž mn. () v krščanstvu praznik, petdeseti dan po veliki noči: za binkošti je prišel domov; o binkoštih gre rž v klasje
  8.      bínkoštnica  -e ž () nar. potonika
  9.      binókel  -kla m (ọ́) star. daljnogled za obe očesi: gledati z binoklom; gledališki binokel kukalo
  10.      binokuláren  -rna -o prid. () teh. ki je za gledanje z obema očesoma, dvoočen: binokularni daljnogled, mikroskop ♦ biol. binokularno gledanje
  11.      binóm  -a m (ọ̑) mat. izraz, ki ima dva člena, dvočlenik: kubiranje binoma
  12.      binómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na binom, dvočlenski: binomski izrek, koeficient / binomska enačba
  13.      bínormála  -e ž (-) geom. premica skozi točko prostorske krivulje, pravokotna na pritisnjeno ravnino v tej točki
  14.      bíntje  -a s () agr. boljši krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: njivo so posadili z bintjem
  15.      biocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija
  16.      bíodinámika  -e ž (-á) veda o silah v organizmih
  17.      bíoenergíja  -e ž (-) električna, magnetna energija, ki jo ima, oddaja organizem: zdraviti z bioenergijo
  18.      bíofizikálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na biofiziko: proučevati biofizikalne procese
  19.      biogén  -a -o prid. (ẹ̑) biol. potreben za življenje: biogeni elementi / vpliv biogenih faktorjev na življenjske združbe // ki nastane, izvira iz živega
  20.      bíogenétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) biol. biogenetski: osnovna biogenetična pravila
  21.      bíogenétski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na biogenezo: biogenetske zakonitosti / biogenetski zakon
  22.      bíogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz živega: zakonitosti biogeneze // teorija o tem nastanku: trditve biogeneze; pren., publ. biogeneza slovenskih zdravilišč je pomanjkljiva
  23.      bíokémičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na kemične procese v organizmih: biokemični procesi; biokemične reakcije / biokemični laboratorij biokemijski
  24.      biológičen  -čna -o prid. (ọ́) star. biološki: biologična reakcija
  25.      biológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za biologijo

   7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA