Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (6.901-6.925)
- asociíranje -a s (ȋ) glagolnik od asociirati: asociiranje doživljajev ♪
- asonánca -e ž (ȃ) lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi ♪
- asoníran -a -o prid. (ȋ) lit. ki ima asonanco: asonirana kitica ♪
- asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila ♪
- aspiránt -a m (ā á) knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat, pripravnik: mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine // voj., nekdaj kdor je končal oficirsko šolo in se poteguje za oficirski čin: častniški aspirant ♪
- aspirántka -e ž (ā) ženska oblika od aspirant ♪
- aspirín -a m (ȋ) zdravilo proti prehladu in bolečinam: proti glavobolu je jemal aspirin; škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina ♪
- astátičen -čna -o prid. (á) elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti ♪
- asténičen -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija ♪
- asteníja -e ž (ȋ) med. telesna slabost, nemoč: splošna astenija ♪
- asténik -a m (ẹ́) med. asteničen človek: bledopolt astenik ♪
- astigmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na astigmatizem: očala za astigmatične ljudi / astigmatično oko ♪
- astmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na astmo: astmatični napad / astmatično dihanje / astmatičen človek človek, ki ima astmo, nadušljiv astmátično prisl.: astmatično sopsti ♪
- ástrahan -a m (ȃ) dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana: plašč iz črnega astrahana; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu // tekst. volnena tkanina, podobna temu krznu ◊ agr. rdeči astrahan rdeče pisano poletno jabolko ♪
- astrahánka -e ž (ȃ) pog. čepica ali kučma iz astrahana: na glavo si je dala astrahanko ♪
- ástrahanski tudi astrahánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na astrahan: astrahansko krzno / astrahanski ovratnik ♪
- astrálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles 2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa // ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo ♪
- ástrofizikálen -lna -o (ȃ-ȃ) pridevnik od astrofizika: astrofizikalni observatorij ♪
- astronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: poleti astronavtov; izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma ♪
- astronávtika -e ž (á) veda o poletih v vesolje: dosežki astronavtike ♪
- astronávtski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko ♪
- astronóm -a m (ọ̑) strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec, zvezdoznanec ♪
- astronómičen -čna -o prid. (ọ́) zastar. astronomski: astronomična veda ♪
- astronomíja -e ž (ȋ) znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije ♦ astr. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles ♪
- astronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke ♪
6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001