Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (6.801-6.825)
- arháičnost -i ž (á) lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki ♪
- arhaístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza; arhaistično odrsko okolje ♪
- arhángel -a m (á) rel. angel višjega reda; nadangel: arhangel Mihael; angeli in arhangeli ♪
- arhegónij -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ ♪
- arheológinja -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za arheologijo ♪
- arhidiákon -a m (á) škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat ♪
- arhidiakonát -a m (ȃ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov ♪
- arhimandrít -a m (ȋ) v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit ♪
- arhitékten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektni kader; arhitektna stroka / arhitektna revija ♪
- arhitektónika -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike ♪
- arhitektónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse; arhitektonski vidiki; arhitektonska ureditev naselja; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo arhitektónsko prisl.: arhitektonsko oblikovan park; arhitektonsko grajena sonata ♪
- arhitektúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja ♪
- arhiválen -lna -o prid. (ȃ) arhivski: uporabljati arhivalne vire; razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol ♪
- arhivíranje -a s (ȋ) glagolnik od arhivirati: moderen sistem arhiviranja ♪
- árhont -a m (ȃ) pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi ♪
- Ariádnin -a -o prid. (ȃ) knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo: iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov ♪
- arianízem -zma m (ȋ) rel. nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Kristus ni pravi bog: širjenje arianizma ♪
- aríden -dna -o prid. (ȋ) agr., geogr. suh, sušen: aridna področja; aridna tla / aridno podnebje ♪
- arijánec -nca m (ȃ) rel. pristaš arianizma: nastopati proti arijancem ♪
- arijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arijanstvo ali arianizem: arijanski nauk ♪
- arijánstvo -a s (ȃ) rel. arianizem: sledovi arijanstva ♪
- arimán -a m (ȃ) zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije ♪
- ariózen -zna -o prid. (ọ̑) muz. speven na način, ki je med recitativom in arijo: v njegovi operi prevladuje ariozni element; ariozni monolog v prvem dejanju ♪
- aristófanski -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Aristofanu: aristofanski prizori v komediji; aristofanska komedija ♪
- aristokrátičen -čna -o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz ♪
6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901