Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (6.726-6.750)



  1.      apníca  -e ž (í) z vodo mešano gašeno apno: apnica izvrstno konzervira jajca
  2.      apník  -a m (í) zastar. apnenec
  3.      apníšče  -a s (í) kraj, kjer se žge apno
  4.      apníški  -a -o prid. () apnenčast: apniška tla
  5.      apnítev  -tve ž () apnjenje: apnitev travnikov
  6.      apníti  -ím in ápniti -im nedov. ( í; ā ) dodajati apno, apnene snovi: apniti travnik, zemljo
  7.      apnjênje  in ápnjenje -a s (é; ā) glagolnik od apniti: pravilno apnjenje vpliva na rast; strokovnjaki priporočajo apnjenje tal
  8.      ápno  -a s (á) bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašenoagr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho // pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
  9.      apodíktičen  -čna -o prid. (í) ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on ♦ filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost apodíktično prisl.: apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično
  10.      apodíktičnost  -i ž (í) lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost
  11.      apoén  -a m (ẹ̑) fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč
  12.      apokalíptičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče // knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
  13.      apokrífen  -fna -o prid. () navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen, ponarejen: apokrifen evangelij; stari apokrifni spisi; apokrifne knjige; apokrifno folklorno blago
  14.      apokrífnost  -i ž () značilnost apokrifnega: apokrifnost teksta
  15.      apokromátičen  -čna -o (á) pridevnik od apokromat: apokromatični objektivi
  16.      apolíničen  -čna -o prid. (í) knjiž. skladen, umerjen: apolinični tip človeka; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost
  17.      apolíničnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost apoliničnega: erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike
  18.      àpolítičen  -čna -o prid. (-í) ki se ne zanima za politiko: izrazito apolitičen človek / klub je bil apolitičen; njegova apolitična narava; njihovo stališče je apolitično
  19.      àpolítičnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti
  20.      apologétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na apologetiko: apologetičen spis; apologetična knjiga
  21.      apólon  -a m (ọ̑) zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo
  22.      apólonski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti // redko apoliničen: apolonski in dionizični tip
  23.      apopléktičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na apopleksijo: apoplektičen napad / apoplektičen bolnik
  24.      aposterióren  -rna -o prid. (ọ̑) filoz. dobljen iz izkustva, izkustven: aposteriorna spoznanja
  25.      apostrofíranje  -a s () glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov

   6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA