Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (6.626-6.650)



  1.      ántisociálen  -lna -o prid. (-) ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje
  2.      ántisocialístičen  -čna -o prid. (-í) ki je proti socializmu: antisocialističen pojav; antisocialistične tendence
  3.      ántisociálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti
  4.      antišambrírati  -am nedov. () zastar. hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke: antišambrirati pri knezu
  5.      ántitalènt  -ênta m (- -é) pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko
  6.      ántiteló  -ésa s (-ọ̑ -ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles
  7.      antitétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli
  8.      antitétičnost  -i ž (ẹ́) značilnost antitetičnega: antitetičnost misli
  9.      antitéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
  10.      antitóksičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. ki deluje proti toksinom: antitoksični serum
  11.      antitoksín  -a m () biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini
  12.      ántitrinitárec  -rca m (-) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici
  13.      antokián  tudi antocián -a m () biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin
  14.      antologíja  -e ž () zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike
  15.      antologíjski  -a -o () pridevnik od antologija: antologijski izbor
  16.      antolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti
  17.      antoním  -a m () lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
  18.      antonomazíja  -e ž () lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno
  19.      antónovka  -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve
  20.      antracén  -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana
  21.      antracénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na antracen: antracenovi derivati / antracenovo olje
  22.      antracénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na antracen: antracensko olje / antracenska barvila
  23.      antracít  -a m () premog najvišje kalorične vrednosti: lignit in antracit
  24.      antracíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit // po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve antracítno prisl.: antracitno siv ton
  25.      antracítov  -a -o () pridevnik od antracit: antracitov pepel

   6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA