Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (6.476-6.500)


  1.      anomálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen, izjemen: anomalen razvoj okostja; anomalna rast ♪
  2.      anomalíja  -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija; odpraviti anomalije; tako je prišlo do težkih anomalij; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija ♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto ♪
  3.      anomálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost anomalnega: anomalnost rasti ♪
  4.      anoním  -a m (ȋ) knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel // kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov ♪
  5.      anonímen  -mna -o prid. (ȋ) 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura 2. redko ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika anonímno prisl.: anonimno priobčiti članek ♪
  6.      anonímnež  -a m (ȋ) ekspr. anonimen človek: uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem ♪
  7.      anonímnik  -a m (ȋ) redko anonimen človek ♪
  8.      anonímnost  -i ž (ȋ) stanje anonimnega človeka, brezimnost: dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja ♪
  9.      anónsa  -e ž (ọ̑) raba peša (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis; objaviti anonso ♪
  10.      anonsírati  -am dov. in nedov. (ȋ) raba peša objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih ♪
  11.      ánorak  -a m (ȃ) obl. podložen vetrni jopič s kapuco: obleči anorak; anorak iz najlona; anorak na zadrgo ♪
  12.      anorgáničen  -čna -o prid. (á) zastar. anorganski: anorganična snov ♪
  13.      anorgánski  -a -o prid. (ȃ) kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki ne vsebujejo ogljika: anorganska snov; anorganske baze, kisline / anorganska kemija kemija, ki proučuje anorganske spojine ♪
  14.      ànormálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ni normalen; nepravilen, nenavaden: anormalen potek bolezni ♪
  15.      ànormálnost  -i ž (ȁ-ȃ) lastnost, značilnost anormalnega: anormalnost razvoja ♪
  16.      anortít  -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev alumosilikat, kalcijev glinenec ♪
  17.      ansámbel  -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji ♪
  18.      ansámbelski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples; dovršena ansambelska igra ♪
  19.      ánšlus  -a m (ȃ) žarg., polit. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu ♪
  20.      antagoníja  -e ž (ȋ) redko antagonizem: antagonija med starimi in mladimi ♪
  21.      antagoníst  -a m (ȋ) kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec ♪
  22.      antagonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih; dva antagonistična estetska nazora; antagonistični razredi v družbi; antagonistična sila ♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo ♪
  23.      antagonízem  -zma m (ȋ) nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem; antagonizmi v medsebojnih odnosih; antagonizem med socializmom in kapitalizmom ♪
  24.      antánta  -e ž (ȃ) zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni ♪
  25.      antánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na antanto: antantne čete, sile; Romunija je na antantni strani stopila v vojno ♪

   6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA