Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (6.026-6.050)


  1.      ájdovnik  -a m (á) redko kruh iz ajdove moke; ajdovec ♪
  2.      ájdovščina  -e ž (á) arheol. ajdovski gradec ♪
  3.      ájnc  -a m (ȃ) žarg. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset; enaindvajset: igrati, vreči ajnc ♪
  4.      akacijevína  tudi akácijevina -e ž (í; á) akacijev les ♪
  5.      akadémičen  -čna -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademična mladina / akademična čast, prostost ♪
  6.      akadémikinja  -e ž (ẹ́) ženska oblika od akademik: izvolitev akademikinje ♪
  7.      ákanje  -a s (ā) glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje ♪
  8.      akánt  -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov ♪
  9.      akántov  -a -o (ā) pridevnik od akant: akantov list ♪
  10.      àkataléktičen  -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico ♪
  11.      akcènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
  12.      akcentologíja  -e ž (ȋ) veda o akcentu ♪
  13.      akcentolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava ♪
  14.      akcêntski  in akcéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok; akcentsko mesto ♪
  15.      akcentuácija  -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti ♪
  16.      akcentuacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi ♪
  17.      akcentuíranje  -a s (ȋ) glagolnik od akcentuirati ♪
  18.      akcentuírati  -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst akcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana ♪
  19.      akceptánt  -a m (ā á) fin. kdor menico sprejme in podpiše ♪
  20.      akcépten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od akcept: akceptni kredit ♪
  21.      akcesóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav ♦ gozd. akcesorna sestavina lesa ♪
  22.      akcesóričen  -čna -o prid. (ọ́) redko akcesoren: ta pojav je akcesoričen ♪
  23.      akcidénca  -e ž (ẹ̑) filoz. nebistvena, stranska lastnost: akcidenca ne vpliva na naravo stvari; bitne lastnosti in akcidence ◊ tisk. lepotna priložnostna tiskovina ♪
  24.      akcidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) akcidentalen: akcidenčni nagibi ◊ tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke ♪
  25.      akcidentálen  -lna -o prid. (ȃ) nebistven, stranski: akcidentalni argumenti; akcidentalni znaki bolezni; akcidentalna lastnost ♪

   5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA