Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (5.976-6.000)
- agêntka in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent ♪
- agêntovski in agéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) agentski ♪
- agêntski in agéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje ♪
- agentúra -e ž (ȗ) 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi ♪
- agílen -lna -o prid., agílnejši (ȋ) delaven, prizadeven: agilen član društva; bili smo premalo agilni ♪
- agílnost -i ž (ȋ) lastnost agilnega človeka: izredna agilnost vseh članov društva ♪
- agitatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost ♪
- agitíranje -a s (ȋ) glagolnik od agitirati: agitiranje za kandidata ♪
- aglutinácija -e ž (á) 1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija; aglutinacija celic 2. lingv. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon ♪
- aglutinacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki ♪
- aglutinát -a m (ȃ) med. sprimek, zlepek: aglutinat celic ♪
- aglutinatíven -vna -o prid. (ȋ) med. sposoben aglutinirati ♪
- aglutinín -a m (ȋ) med. snov, ki povzroča zlepljanje: aglutinini zlepljajo celice ♪
- aglutinírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. sprijeti, zlepiti: serum aglutinira eritrocite / celice aglutinirajo se sprimejo, zlepijo ♪
- agnát -a m (ȃ) jur. krvni sorodnik po očetovi strani ♪
- agnátski -a -o (ȃ) pridevnik od agnat: agnatske pravice; agnatsko sorodstvo ♪
- agnoscírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo ♪
- agnosticízem -zma m (ȋ) filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem; filozofski agnosticizem ♪
- agnóstičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk; njegovo agnostično stališče ◊ med. agnostična motnja agnozija ♪
- agnóstik -a m (ọ́) pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik ♪
- agnozíja -e ž (ȋ) psiht. nesposobnost za spoznavanje zaznav: optična agnozija ♪
- agógičen -čna -o (ọ́) pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov ♪
- agón -a m (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči ♪
- agonálen 1 -lna -o (ȃ) pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni ♪
- agonálen 2 -lna -o (ȃ) pridevnik od agon: agonalne prireditve ♪
5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076