Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (5.951-5.975)


  1.      afektíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez ♪
  2.      afektívnost  -i ž (ȋ) lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila ♪
  3.      àfigurálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten ♪
  4.      afín  -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki afíno prisl.: afino povezane tvorbe ♪
  5.      afinitéta  -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb ♪
  6.      afinitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila ♪
  7.      afínost  -i ž (ȋ) geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb ♪
  8.      afirmatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen ♦ filoz. afirmativna sodba; lingv. afirmativni stavki trdilni stavki ♪
  9.      afirmíranje  -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi ♪
  10.      áfna  -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna ● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega ♪
  11.      afnáti se  -ám se nedov. (á ȃ) nižje pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna ♪
  12.      afoníja  -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija ♪
  13.      aforístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil; aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina aforístično prisl.: aforistično zasnovani dialogi ♪
  14.      aforístičnost  -i ž (í) lastnost, značilnost aforističnega: aforističnost sloga ♪
  15.      afrikanístika  -e ž (í) veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov ♪
  16.      afrikanizácija  -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost ♪
  17.      afrikánski  -a -o prid. (ȃ) star. afriški: afrikanska puščava ♪
  18.      afrónt  -a m (ọ̑) oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront; afront proti predstojnikom / prenesti afront ♪
  19.      agapánt  -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus ♪
  20.      agéncija  in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug ♪
  21.      agencíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na agencijo: agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji ♪
  22.      agénda  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti 2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda ◊ rel. protestantski cerkveni obrednik ♪
  23.      ágens  -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens; dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi ♪
  24.      agènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje // samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator ♪
  25.      agêntinja  in agéntinja -e ž (é; ẹ̄) agentka ♪

   5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA