Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (5.626-5.650)



  1.      novíčar  -ja m () 1. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji 2. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici // zastar. sel, kurir: poslali so novičarja ● knjiž. bil je novičar pri večernem listu novinar, časnikar
  2.      novíčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na novičarje: novičarska miselnost / zgodba je spletena iz izrazito novičarske, reportažne snovi
  3.      novína  -e ž (í) 1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino 2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino / prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki // knjiž., redko novi sneg: zapadlo je za ped novine 3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode 4. zastar. novica, vest: razveselili so se novine o zmagi 5. mn., zastar. časopis: brati v novinah
  4.      novínar  -ja m () poklicni sodelavec časopisa, radia, televizije: dal je izjavo domačim in tujim novinarjem / športni novinar; televizijski novinar
  5.      novínarka  -e ž () poklicna sodelavka časopisa, radia, televizije: novinarka pri Delu
  6.      novínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na novinarje: novinarski poklic; novinarsko delo / novinarska izkaznica / novinarska etika / novinarski stil
  7.      novínarstvo  -a s () dejavnost novinarjev: posvetil se je novinarstvu / študij novinarstva
  8.      novínček  -čka m () nav. ekspr. manjšalnica od novinec: plahi novinčki so stali pred razredom / v primerjavi z njim sem bil pravi novinček ∙ knjiž., ekspr. vrhove je pobelil sneg novinček nov sneg
  9.      novínec  -nca m () kdor je bil nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli več novincev; vpis novincev v šole / boja so se udeležili novinci in izkušeni borci / ekspr. on je novinec v tem kraju / uriti novince rekruterel. redovniški pripravnik pred zaobljubo // ekspr. kdor je šele nedavno začel delovati na kakem področju; začetnik: pri tem delu je še popoln novinec; novinec na literarnem področju, v parlamentarnem življenju
  10.      novínka  -e ž () ženska, ki je bila nedavno, pred kratkim vključena v kako skupnost, organizacijo: sprejemati novinke; kot novinka se je v razredu slabo počutila ♦ rel. redovniška pripravnica pred zaobljubo // ekspr. ženska, ki je šele nedavno začela delovati na kakem področju; začetnica: v gospodinjenju je še novinka
  11.      novírati  -am dov. in nedov. () jur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti: novirati dolg novíran -a -o: dolg je bil noviran v posojilo
  12.      novíški  -a -o prid. () nanašajoč se na novico ali list Kmetijske in rokodelske novice: noviški del tednika / noviški sodelavci / noviška proza
  13.      novitéta  -e ž (ẹ̑) kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi; novost: ta balet so pripravili kot noviteto v letošnji sezoni / na koncertu so izvajali dve noviteti / knjižne, modne novitete
  14.      nôvo...  prvi del zloženk (ō) z deležnikom nanašajoč se na nov: novoimenovan, novonastal, novoosvobojen, novopobeljen, novozgrajen / piše se tudi narazen: novo imenovan, novo nastal
  15.      novo...  ali nôvo... prvi del zloženk (ō) nanašajoč se na nov: novodoben, novogrški, novokantovstvo, novoplatonizem, novotvorba
  16.      novočŕkar  -ja m () slabš. pristaš metelčice: Al prav se piše kaa ali kaha, se šola novočrkarjev srdita z ljudmi prepira starega kopita (F. Prešeren)
  17.      novodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na novo dobo: novodobna industrija; novodobno znanstveno raziskovanje / knjiž. novodobna hiša sodobna, moderna
  18.      novodôbnik  -a m () knjiž. sodobnik: novodobniki se navdušujejo za čutnost; napake novodobnikov
  19.      nôvodôšel  in nôvo dôšel -šla -o [ǝ] prid. (ō-ó) knjiž. ki je nedavno, pred kratkim prišel: sprejeli so novodošle popotnike / novodošli učitelj; sam.: pozdravljali so novodošle
  20.      novodôšlec  -a [lǝc] m (ō) knjiž. kdor je nedavno, pred kratkim prišel: gospodar je pozdravil novodošlece / novodošlec v našem kraju
  21.      novofundlándec  -dca m () vet. velik, močen delovni ali hišni pes z dolgo črno dlako: novofundlandec je rešil utapljajočega se otroka
  22.      novofundlándski  -a -o prid. () nanašajoč se na Novo Fundlandijo: novofundlandski ribiči ♦ vet. pes novofundlandske pasme novofundlandec
  23.      nôvogótski  -a -o prid. (ō-ọ̑) nanašajoč se na novo gotiko: stavba z novogotskim pročeljem
  24.      novográdnja  -e ž (ā) publ. 1. nova stavba: novogradnja ima petsto kvadratnih metrov površine; sredstva za novogradnjo; stanovanje v novogradnji 2. graditev, gradnja: novogradnja le počasi napreduje; novogradnja cest
  25.      nôvogŕščina  -e ž (ō-) novogrški jezik

   5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA