Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (5.601-5.625)
- novátorka -e ž (ȃ) ženska oblika od novator: dobila je naziv novatorke ♪
- novátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na novatorje ali novatorstvo: sklepati o novatorskih predlogih; racionalizatorska in novatorska dela / ekspr. prijela ga je novatorska žilica ♪
- novátorstvo -a s (ȃ) 1. dejavnost novatorjev: podpirati novatorstvo; uspehi na področju novatorstva 2. nav. ekspr. uvajanje novega zlasti v umetniško, literarno delo: oblikovno novatorstvo; novatorstvo v pesniškem izrazu ♪
- nôvcat -a -o prid. (ȏ) zastar. popolnoma nov: bil je oblečen v novcato uniformo / prešteval je nove novcate desetake ♪
- nôvčanica tudi novčaníca -e ž (ȏ; í) zastar. bankovec: novčanica za tisoč frankov; sveženj novčanic ♪
- nôvčen -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na novec: novčna podoba / novčna kovina / dobiti novčno pomoč / novčni sistem ∙ zastar. on je novčen mož premožen, bogat ♪
- nôvčič -a m (ō) 1. manjšalnica od novec: bakreni novci in novčiči; novčič za en peni, pet par 2. nekdaj novec majhne vrednosti: plačati, zaslužiti dvajset novčičev ♪
- nôvčičen -čna -o prid. (ō) ptt, v zvezi novčični telefonski aparat telefonski aparat, ki začne delovati, če se spusti vanj kovanec ♪
- nôvec -vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatnik ♦ num. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu 2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce ♪
- novéla -e ž (ẹ̑) 1. lit. krajše pripovedno delo v prozi, navadno z nepričakovanim razpletom: brati, pisati novelo; zbirka črtic in novel / okvirna novela 2. jur. zakon o spremembah in dopolnitvah veljavnega zakona: izdati novelo / novela kazenskega zakonika ♪
- noveléta -e ž (ẹ̑) lit. novela, zlasti krajša: napisati noveleto ◊ muz. daljša skladba pripovednega značaja, navadno za klavir ♪
- novélica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od novela: duhovita novelica ♪
- novelírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. spremeniti, dopolniti veljavni zakon: novelirati zakon novelíran -a -o: noveliran zakon ♪
- novelíst -a m (ȋ) kdor piše novele: je odličen novelist in romanopisec ♪
- novelístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na novelistiko: novelistična proza / novelistična snov novelístično prisl.: novelistično obdelana zgodba ♪
- novelístika -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je novela: ukvarjati se z novelistiko // novelistična dela, novele: Tavčarjeva novelistika ♪
- novelístka -e ž (ȋ) ženska, ki piše novele: je odlična novelistka in pesnica ♪
- novêmber -bra m (é) enajsti mesec v letu: seja je bila dvanajstega novembra; delo je bilo dokončano v (mesecu) novembru / zgodilo se je (meseca) novembra / devetindvajseti november dan republike ♪
- novêmbrski -a -o prid. (é) nanašajoč se na november: bil je pust novembrski dan / novembrska številka revije ♪
- novíc -a m (ȋ) 1. knjiž. redovniški pripravnik pred zaobljubo; novinec: novic pri jezuitih 2. nar. primorsko ženin: obdarovati novica in novico ♪
- novíca 1 -e ž (í) 1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice ♦ film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih // mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice 2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov) ♪
- novíca 2 -e ž (ȋ) 1. knjiž. redovniška pripravnica pred zaobljubo; novinka: novica pri usmiljenkah 2. nar. primorsko nevesta: kupil je prstan za svojo novico ♪
- noviciát -a m (ȃ) rel. preizkusna doba pred sprejemom v red: končati noviciat // prostor, stavba za redovniške pripravnike: samostan z noviciatom ♪
- novìč -íča m (ȉ í) nar. briško ženin: opil se je, ko je bil novič ♪
- nóvič prisl. (ọ̑) zastar. spet, znova: novič naliti, trčiti, zidati ♪
5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701