Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (5.351-5.375)
- njíhen -hna -o zaim. (ȋ) zastar. njihov: njihen ded / njihna gnada ♪
- njíhov -a -o zaim. (ȋ) 1. izraža svojino skupine bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in nobene ne ogovarja, ali stvari, o katerih je govor: njihov avtomobil; knjige in njihova vsebina; ta hiša je njihova; njihovo stanovanje / njihovi obrazi 2. izraža splošno pripadnost tej skupini: njihovi nameni; njihove sposobnosti; njihovo znanje // izraža razmerje med to skupino in okolico: njihov ugled je velik 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: njihovi otroci, predniki; njihova teta / njihov prijatelj / njihov gospodar 4. izraža izhajanje od te skupine: njihov nasvet, predlog; matere in njihov vpliv; potresi in njihove posledice; njihove spletke ● ekspr. zmeraj je bil ves njihov njim vdan; sam.: ne zahtevamo nič njihovega njihove lastnine; prim. njegov, njen, njun ♪
- njíjin -a -o zaim. (ȋ) zastar. njun: njijina ljubezen ♪
- njíva -e ž (í) del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: gnojiti, orati, posejati njivo; delati na njivi; ilovnata, obdelana, rodovitna njiva; krompirjeva njiva na kateri raste krompir; njiva pšenice, s pšenico; njive in travniki / ekspr. potegnil je veter in njiva je zašumela; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke ∙ vznes. božja njiva pokopališče; ekspr. to ni zraslo na njegovi njivi tega ni sam dognal; to ni njegov domislek ♪
- njíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na njivo: kamnita njivna ograda ♦ bot. njivna preslica njivska preslica ♪
- njívica -e ž (í) manjšalnica od njiva: ima hišo in njivico / njivica je bila hitro požeta ♪
- njívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na njivo: njivska prst / njivski gnoj; njivski plevel; njivski pridelki / publ. zasejati njivske površine ♦ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense; njivska preslica rastlina, pri kateri odženejo plodni rjavi kolenčasti poganjki pred jalovimi zelenimi, Equisetum arvense; zool. njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis ♪
- njórka -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. pingvinom podobne ptice Severnega morja, Alcidae ♪
- njúh -a m (ȗ) zastar. voh: pes ima zelo dober njuh ♪
- njuhálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) kdor njuha (tobak): bil je strasten njuhalec ♪
- njuhálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za njuhanje: njuhalni pribor / njuhalni tobak ♪
- njúhanec -nca m (ȗ) tobak za njuhanje: vzel je ščepec njuhanca ♪
- njúhanje -a s (ȗ) glagolnik od njuhati: gornjo ustnico ima porjavelo od njuhanja / tobak za njuhanje / pasje njuhanje ♪
- njúhati -am nedov. (ȗ) 1. vleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: navadil se je njuhati / njuhati tobak 2. star. vohati, duhati: pes je njuhal po zraku ♪
- njúhniti -em dov. (ú ȗ) povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: njuhnil je in kihnil ♪
- njún -a -o zaim. (ū) 1. izraža svojino dvojice bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in ne ogovarja, ali dvojice stvari, o katerih je govor: njuna hiša; elementa in njuna specifična teža / konja sta težko vlekla in iz njunih teles se je kadilo 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: njuno veselje // izraža razmerje med to dvojico in okolico: njun življenjski prostor, ugled 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: njuni starši so kmetje / njuna prijatelja 4. izraža izhajanje od te dvojice: poslušajte njun nasvet // izraža medsebojnost: njuni odnosi; prim. njegov, njen, njihov ♪
- njúriti -im nedov. (ū ȗ) nar. primorsko godrnjati, renčati: njuri kot medved ♪
- njuten ipd. gl. newton ipd. ♪
- no vez. 1. nar. vzhodno, v vezalnem priredju in: ženske, prinesite vina no mesa 2. zastar., v protivnem priredju pa, ampak: milo ga je prosil, no on se ni zmenil zanj ♪
- nò medm. (ȍ) I. 1. izraža spodbudo, poziv: no, le pojdi; no, reci kaj; no, na dan z besedo; daj roko, no; tiho, no / no, kaj boš povedal; no, bomo začeli; no, kaj; no? je vprašal / no - in? je vprašal in zazehal 2. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: no, to je urejeno; no, vidiš, saj gre; no, torej; no, no, to si dobro povedal; no, no, mu je pritrjeval 3. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: no, pa naj bo po vašem; no, da, pa jutri; pog.: no, ja, bomo pa tako naredili; no, ja, kaj hočemo, počasi gre 4. izraža nejevoljo, zavrnitev: no, glej jo, kako je nepotrpežljiva; no, zdaj pa imate tisto čudovito cesto; no, ali nisem rekel, da boš vse zmešal; no, veste kaj, tako pa ni treba govoriti; no, no, že dobro, preveč je te hvale ∙ ekspr. no, pa imamo izraža nejevoljo, jezo zaradi posledic prejšnjega ravnanja; ekspr. no, zdaj smo pa tam izraža spoznanje o težavnosti nastalega
položaja 5. izraža obotavljanje, pomislek: no, da, morda je tako; no, nekako bo že šlo; no, bomo videli; to je, no, kako bi rekel, precej nerodno 6. izraža podkrepitev trditve: no, to bi bil hud, če bi te slišal; no, tako hudo pa spet ni; no, res nisem vedel; no, seveda; pog. a vi ste - no, saj smo vas pričakovali 7. v vezniški rabi navezuje na prej povedano in izraža prehod k drugačni misli: če bo tako, no, potem bo žalostno; hotela je proč, no, in zdaj je res odšla; no, prav, bom pa povedal / piše se tudi brez vejice no pa lahko noč / zaradi tega sem polemike vajen. No, kar me pri polemikah zanima, je dognati resnico II. v prislovni rabi, navadno z velelnikom, zapostavljen 1. izraža nejevoljo, nestrpnost, zavrnitev: daj mi no mir; nehaj no že s svojim sitnarjenjem; povej no, kaj misliš; pustite jo no z nami; naj jim no pove po pravici / bodite no pametni; bežite no; dajte no, tega ne verjamem; ne nori no; nikar no tako obupano ne glej 2. izraža
presenečenje, začudenje: glej ga no, si že tu; poglejte si no, kaj so napravili ♪
- nóbel [bǝl] prid. neskl. (ọ́) pog. imeniten, gosposki, odličen: nobel ljudje ne govorijo tako prostaško / tuje besede se mu zdijo bolj nobel / ona je zmeraj nobel zelo lepo, izbrano oblečena / ekspr. ne bodi tako nobel, sedi in jej // dober, lep, udoben: ima nobel avto, stanovanje; prisl.: nobel se oblačiti; nobel potovati / v povedni rabi v mestu je marsikaj bolj nobel ♪
- nobélij -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, No ♪
- Nobélov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na švedskega kemika Alfreda Nobela: Nobelov sklad / Nobelov nagrajenec / Nobelova nagrada najvišja nagrada za zasluge za človeštvo na področju fizike, kemije, medicine, književnosti, ekonomije ali za prizadevanje za mir ♪
- nobélovec -vca m (ẹ̑) publ. kdor dobi Nobelovo nagrado: jugoslovanski nobelovec Andrić / nobelovec za kemijo ♪
- nobélovka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od nobelovec: nobelovka Curie ♪
5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451