Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (4.651-4.675)


  1.      nèumrjóč  tudi nèumrjòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) zastar. nesmrten: neumrjoč umetnik / neumrjoče stvaritve ♦ rel. neumrjoča duša neumrljiva duša ♪
  2.      nèumrjóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) zastar. nesmrtnost: neumrjočnost pesnikovih del ♪
  3.      nèumŕl  -a -o prid. (ȅ-ȓ ȅ-ŕ) zastar. nesmrten: slaviti neumrlega pesnika / neumrle zasluge neminljive ♪
  4.      nèumrljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne umre: noben človek ni neumrljiv ♦ rel. neumrljiva duša 2. zastar. nesmrten: neumrljiv pesnik / neumrljivo upanje neminljivo ♪
  5.      nèumrljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neumrljivega: neumrljivost božanstva / zastar. neumrljivost hrepenenja neminljivost ♦ rel. neumrljivost duše ♪
  6.      neúmščina  -e ž (ȗ) nar. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost: kakšno neumščino si spet naredil ♪
  7.      nèuničljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da uničiti: neuničljiva energija / ekspr.: neuničljiv narod; zdelo se je, da je sovražnik neuničljiv / ekspr. to je njihova neuničljiva pravica ∙ ekspr. vse dni dela, neuničljiv je zelo delaven; ekspr. v svojem optimizmu je neuničljiv vedno je optimističen // ekspr. trden, trpežen: neuničljivi čevlji; to blago je res neuničljivo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neuničljivo voljo ima; neuničljivo upanje ♪
  8.      nèuničljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neuničljivega: neuničljivost snovi / ekspr. prepričanje o neuničljivosti čet ♪
  9.      nèuniformíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni uniformiran: neuniformirani ljudje; pren., ekspr. neuniformiran način življenja ♪
  10.      nèupíranje  -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od upiranja: neupiranje določbam, predpisom ♦ filoz. nauk o neupiranju religiozno-filozofski nauk L. N. Tolstoja, da se mora zlo sprejemati brez upiranja ♪
  11.      nèupogljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da upogniti: neupogljiva palica; pren. neupogljiv človek; neupogljiv ponos, značaj; neupogljiva sila, volja ♪
  12.      nèupogljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neupogljivega: neupogljivost materiala; pren. njegova neupogljivost jih je spodbujala; neupogljivost volje, značaja ♪
  13.      nèupógnjen  tudi nèupôgnjen -a -o prid. (ȅ-ọ́; ȅ-ó) ki ni upognjen: ravne, neupognjene veje; pren. človek neupognjene volje ♪
  14.      nèuporába  -e ž (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od uporabe: neuporaba besede; neuporaba grožnje, sile ♪
  15.      nèuporáben  -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno ♪
  16.      nèuporábljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni uporabljen: novi, še neuporabljeni predmeti; neuporabljene tiskovine / drugi prostori so ostali zaprti in neuporabljeni ♪
  17.      nèuporabljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neuporaben: soba je zaradi vlage neuporabljiva ♪
  18.      nèuporábnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neuporabnega: neuporabnost motorja jim je onemogočila polet / tekma je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča / ekspr. pritoževal se je nad njeno nedelavnostjo in neuporabnostjo ♪
  19.      nèupoštévan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni upoštevan: neupoštevani predlogi, vzroki; njegove besede, želje so ostale neupoštevane / malo znani, neupoštevani ljudje ♪
  20.      nèupoštévanje  -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
  21.      nèupoštéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno ♪
  22.      nèupravíčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljen ∙ neprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur nèupravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati ♪
  23.      nèupravíčenec  -nca m (ȅ-ȋ) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne ♪
  24.      nèupravíčenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neupravičenega: presojati upravičenost in neupravičenost pritožbe ♪
  25.      nèuprizorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni uprizorljiv: tako razpoloženje je neuprizorljivo / ekspr. neuprizorljiva drama težko uprizorljiva ♪

   4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA