Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (4.426-4.450)



  1.      nèstálen  -lna -o prid. (-) 1. ki ni stalen, ni trajen: ta mir je zelo nestalen; funkcija predsednika je nestalna / njegov položaj je precej nestalen 2. ki se lahko, hitro menja: v takem nestalnem vremenu ni pametno hoditi v hribe / njegovo razpoloženje je zelo nestalno / nemiren in nestalen človek je neuravnovešen nèstálno prisl.: nestalno zaposlen delavec ♦ zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice
  2.      nèstálnež  -a m (-) ekspr. nestalen, neuravnovešen človek: nestalneži in brezdomci
  3.      nèstálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nestalnega: nestalnost zaposlitve / nestalnost vremena / nestalnost njegovega razpoloženja je ustvarjala nekakšno napetost
  4.      nèstándarden  -dna -o prid. (-) ki ni standarden: nestandardno pohištvo
  5.      nèstandardizíran  -a -o prid. (-) ki ni standardiziran: uporabljajo nestandardizirane delovne metode, norme ♦ šol. nestandardizirani test test, ki ni strokovno preizkušen in normiran
  6.      nèstanovíten  -tna -o prid. (-) ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen // star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna
  7.      nèstanovítnež  -a m (-) ekspr. nestanoviten človek: morda bo pa le pridobil kakega nestanovitneža
  8.      nèstanovítnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nestanovitnega človeka: spoznal je njeno nestanovitnost / star. spomladanska nestanovitnost spremenljivost, nestalnost
  9.      nestáti  -stánem dov.) zastar. zmanjkati: prehitro je nestalo mesa // izginiti: nestala sta brez sledu
  10.      nêsti  nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš // dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti 2. navadno s prislovnim določilom povzročati a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino 3. nav. ekspr. iti h komu z namenom a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. partizani nesejo prostost še neosvobojenim bratom 4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel 5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala 6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / žarg., šport. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke 7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli 8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke 9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca ● redko leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vse naokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; žarg., šport. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost nêsti se s prislovnim določilom 1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas 2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava // širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust nesóč -a -e: zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva nesèn tudi nešèn -êna -o: odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje
  11.      nèstimulatíven  -vna -o prid. (-) ki ni stimulativen: nestimulativno nagrajevanje / nestimulativen ukrep
  12.      nèstisljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da stisniti: nestisljiva snov ♦ fiz. nestisljiva tekočina tekočina, ki pri stiskanju ne spremeni prostornine
  13.      nèstisljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nestisljivega: nestisljivost snovi ♦ fiz. nestisljivost tekočin
  14.      nèstólen  -lna -o prid. (-ọ̑) ki ni stolen: nestolna cerkev
  15.      néstor  -ja m (ẹ̄) knjiž., navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: nestor slovenskih pripovednikov, skladateljev, zgodovinarjev
  16.      nestorianízem  -zma m () rel. nauk škofa Nestorija iz 5. stoletja o Kristusovi božji in človeški naravi: pristaši nestorianizma
  17.      nestorijánec  -nca m () rel. pristaš nestorianizma: nastopati proti nestorijancem
  18.      nestorijánstvo  -a s () rel. nestorianizem: širjenje nestorijanstva
  19.      nèstorjèn  -êna -o prid. (- -é) neopravljen, nenarejen: čaka ga še veliko nestorjenega dela; sam.: na tem področju je še veliko nestorjenega
  20.      nèstránkar  -ja m (-) v nekaterih deželah kdor ni pripadnik politične stranke: zborovanja so se udeležili strankarji in tudi nestrankarji
  21.      nèstránkarski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na nestrankarje: nestrankarska organizacija / nestrankarski list / nestrankarski politični sistem
  22.      nèstrásten  -tna -o prid. (-ā) ki ni strasten: nestrasten človek / nestrasten poljub / zgodbo je pripovedoval s tihim, nestrastnim glasom nèstrástno prisl.: nestrastno govoriti
  23.      nèstrínjanje  -a s (-í) kar je nasprotno, drugačno od strinjanja: izraziti nestrinjanje s čim
  24.      nèstŕjen  -a -o tudi nèstrjèn -êna -o prid. (-ŕ; - -é) ki ni strjen: nestrjena snov
  25.      nèstŕnjen  -a -o prid. (-ŕ) ki ni strnjen: nestrnjene gozdne površine; nestrnjena vrsta nèstŕnjeno prisl.: nestrnjeno brati

   4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA