Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (4.051-4.075)



  1.      nèprosójen  -jna -o prid. (-ọ̄) ki ni prosojen: neprosojna snov; zavesa iz neprosojnega blaga / gosta, neprosojna megla
  2.      nèprosójnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost neprosojnega: neprosojnost snovi
  3.      nèpròst  -prôsta -o prid. (- -ó) knjiž., redko nesvoboden: neprosti ljudje
  4.      nèprostóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. ki ni prostoren: neprostorna hiša 2. knjiž. ki ni prostorski: kompozicija slike je neprostorna
  5.      nèprostovóljen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni prostovoljen: čeprav je bila laž neprostovoljna, se je je sramovala; neprostovoljno delo; neprostovoljno potovanje / bili so neprostovoljne priče neprijetnemu dogodku / neprostovoljna dražba prisilna dražba nèprostovóljno prisl.: neprostovoljno se odločiti za kaj
  6.      nèprosvetljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni prosvetljen: še neprosvetljeni narodi; neprosvetljene ljudske množice / zastar. služboval je največ v neprosvetljenih krajih zaostalih
  7.      nèprosvetljênost  -i ž (-é) značilnost neprosvetljenega človeka: odpravljati neprosvetljenost množic / zdravstvena neprosvetljenost
  8.      nèpróšen  -a -o prid. (-ọ́) knjiž. nenaprošen: neprošen hoče posredovati / dobil je neprošeno podporo za katero ni prosil
  9.      nèprozóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni prozoren: neprozoren zaslon; neprozorna snov, tkanina; posoda iz neprozornega stekla / knjiž. neprozorni načrti nenazorni, nejasni
  10.      nèprozórnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neprozornega: neprozornost snovi / knjiž. neprozornost njegovih besed jo je vznemirjala
  11.      nèpróžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika ♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več
  12.      nèpróžnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neprožnega: neprožnost lesa / neprožnost politike / pri njem je bilo opaziti nekakšno neprožnost misli / pripovedna neprožnost
  13.      nèpsiholóški  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni psihološki: nepsihološke metode učenja; nepsihološka razlaga / nepsihološka vzgoja
  14.      neptúnij  -a m (ú) kem. umetno pridobljena težka radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Np
  15.      nèrába  -e ž (-á) neuporaba: uporaba škoduje preprogam manj kot neraba / neraba telesnih organov lahko povzroči njihovo odmiranje
  16.      nèráben  -bna -o prid. (-ā) neuporaben: nerabni predmeti na podstrešju / zdravnik mu je povedal, da bo noga še precej časa nerabna
  17.      nèrábljen  -a -o prid. (-á) ki ni rabljen: nerabljen papir / soba je bila dolgo zaprta, nerabljena / na postelji je ležala nerabljena odeja nova
  18.      nèracionálen  -lna -o prid. (-) knjiž. negospodaren, neekonomičen: neracionalen način dela; neracionalna poraba denarja; raztresenost obratov je neracionalna // nerazumski: neracionalni svet v človeku nèracionálno prisl.: neracionalno gospodariti
  19.      nèracionálnost  -i ž (-) knjiž. negospodarnost, neekonomičnost: neracionalnost porabe denarja; neracionalnost v proizvodnji zmanjšuje poslovni uspeh
  20.      neràd  -ráda -o prid. ( á) v prislovni rabi izraža a) nepripravljenost koga za kako dejanje: nerad ji je dovolil, da gre; nerad hodi v šolo; zelo nerada je šla z njim b) dolgotrajnost česa: ta krompir se nerad kuha; rana se mu nerada celi c) ekspr., v zvezi rad ali nerad nujnost česa: to moraš napraviti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● ekspr. denar mu gre nerad iz rok skop je
  21.      nèradodáren  -rna -o prid. (-ā) nasproten, drugačen od radodarnega: to je varčen in neradodaren človek / ekspr. skopa, neradodarna zemlja nerodovitna, slaba
  22.      nèradovóljen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) star. neprostovoljen: neradovoljno delo / bili so neradovoljne priče neprijetnemu dogodku
  23.      nèrafiníran  -a -o prid. (-) teh. ki ni rafiniran, ni prečiščen: surov, nerafiniran svinec; nerafinirano olje; pren. izdelava slike je zelo preprosta in na prvi pogled celo nerafinirana
  24.      nèrahločúten  -tna -o prid. (-ū) ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno nèrahločútno prisl.: nerahločutno spraševati
  25.      nèránjen  -a -o prid. (-) ki ni ranjen: neranjeni borci / pomagal si je z neranjeno roko; pren., knjiž. njegov neranjeni duh išče lepoto

   3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA