Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (376-400)



  1.      nàdrealíst  -a m (-) predstavnik nadrealizma: dadaisti in nadrealisti
  2.      nàdrealístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na nadrealizem: francoski nadrealistični pesnik; nadrealistično slikarstvo / nadrealistični film, tekst
  3.      nàdrealízem  -zma m (-) umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij: ta slikarska tehnika se je pojavila v dadaizmu in nadrealizmu; poetični nadrealizem; ekspresionizem in nadrealizem
  4.      nàdreálnost  -i ž (-) knjiž. lastnost, stanje nadrealnega: nadrealnost vizije / glavno osebo je pisatelj prestavil v nadrealnost
  5.      nadréden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nadrejen, vodilen: pri tem skladatelju je harmonija nadredni element ♦ lingv. nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek
  6.      nadredíti  -ím dov., nadrédil ( í) narediti, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadredili so ga večji skupini delavcev // dati prednost čemu iste vrste: tuji besedi nadrediti domačo nadrejèn -êna -o: nadrejen položaj; imeti nadrejeno vlogo ♦ lingv. nadrejeni sinonim; sam.: trudil se je za naklonjenost nadrejenih
  7.      nadrédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nadrejenost, vodilnost: nadrednost njegovega položaja ga je odvračala od tega sklepa ♦ lingv. nadrednost glavnega stavka
  8.      nadréjati  -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadrejati posameznike // dajati prednost čemu iste vrste: nadrejati bolj rabljene besede
  9.      nadrejênost  -i ž (é) lastnost, stanje nadrejenega človeka: tovariševa nadrejenost mu je jemala voljo do dela / težko je prenašal njeno nadrejenost v službi
  10.      nàdresníčen  -čna -o prid. (-) knjiž. ki presega področje resničnega: nadresnični svet / pesnik je skušal naravi iztrgati njeno nadresnično bistvo; sam.: ekspr. slikovitost pokrajine ima v sebi nekaj svojskega, nadresničnega
  11.      nàdresníčnost  -i ž (-) knjiž. lastnost, stanje nadresničnega: proučevati resničnost in nadresničnost v literarnem delu / poetična nadresničnost
  12.      nadréti  -dêrem dov., naderíte; nadŕl (ẹ́ é) ekspr. grobo, glasno ošteti: brez vzroka ga je nadrla; nadrl je vse od kraja / grdo, surovo nadreti
  13.      nadréti  -dêrem tudi -drèm dov., stil. naderó; naderíte; nadŕl (ẹ́ é, ) ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno priti kam: na trg je nadrlo polno ljudi
  14.      nadrevíti  -ím dov., nadrêvi in nadrévi; nadrévil ( í) star. napoditi, nagnati: vsakega smo nadrevili, ki se je približal hiši / hlapca je kar kmalu nadrevil
  15.      nadŕgniti  -em dov., tudi nadrgníla (ŕ ) z drgnjenjem spraviti na kaj: meso nadrgniti s soljo; nadrgniti se s kremo
  16.      nadróben  -bna -o prid., nadróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti; podroben: nadroben načrt, opis; nadrobna analiza, ocena / zastavljati nadrobna vprašanja ● knjiž. nadrobna trgovina trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah; trgovina na drobno nadróbno prisl.: nadrobno naštevati, opisovati, poročati
  17.      nadrobíti  -ím dov., nadróbil ( í) 1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin 2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih besed, zgodbic / veliko sta si nadrobila tiste ure // reči, povedati sploh: nadrobiti laži, praznih marenj; vse je verjela, kar ji je nadrobil nadrobljèn -êna -o: v mleko nadrobljen kruh; v časopisu je nadrobljenih veliko zanimivih novic
  18.      nadróbnost  -i ž (ọ̑) kar za označitev česa ni bistveno, pomembno; podrobnost: povedal je nekaj nadrobnosti o poteku dela; prezrl ni niti najmanjše nadrobnosti; spuščati se v nadrobnosti; dogodek je opisal z vsemi nadrobnostmi / ekspr. stvar pozna v nadrobnosti zelo dobro, popolnoma
  19.      nadŕsati  -am dov. () pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: hudo je nadrsal nadŕsati se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po drsanju: otroci so se nadrsali in nasankali
  20.      nàdsnóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. ki presega področje snovnega, tvarnega: nadsnovni pomen zgodovine / odkriti nadsnovno resnico
  21.      nàdstávba  -e ž (-) knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in njeno nadstavbo / duhovna, ideološka, kulturna, politična nadstavba družbe; idejna nadstavba umetniškega dela ♦ soc. družbena nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
  22.      nàdstránkarski  -a -o prid. (-) ki obstaja, deluje neodvisno od političnih strank: nadstrankarski list; nadstrankarsko društvo, gibanje / zagovarjal je nadstrankarsko stališče
  23.      nadstréšek  -ška m (ẹ̑) streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša: postaviti, zgraditi nadstrešek; stati pod nadstreškom; lesen, železen nadstrešek / balkonski, vhodni nadstrešek // redko streha nad čim sploh: krmišče je pokrito z nadstreškom; nadstrešek nad kipom
  24.      nadstréšje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: hiša ima slamnato streho s širokim nadstrešjem / zložiti deske pod nadstrešje 2. redko streha, ostrešje: zgraditi nadstrešje nad zidovi / nadstrešje nad parkirnim prostorom
  25.      nadstréšnica  -e ž (ẹ̑) grad. na vse strani odprt prostor s streho na opornikih, nosilcih: graditi, postaviti nadstrešnico; zastekliti nadstrešnico / nadstrešnica za kolesa, mopede

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA