Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (3.651-3.675)



  1.      nèpojmljívost  -i ž (-í) knjiž. nerazumljivost: nepojmljivost ideje, pojava
  2.      nèpoklícan  -a -o prid. (-) nav. ekspr. ki ni poklican, ni usposobljen za kaj: za presojanje tega problema se čuti nepoklicanega // nepovabljen, nezaželen: prišlo je tudi nekaj nepoklicanih gostov; mednje je prišel nepoklican // neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nepoklicane roke nèpoklícano prisl.: nepoklicano poučevati
  3.      nèpoklícanec  -nca m (-) ekspr. 1. kdor ni poklican, ni usposobljen za kaj: takoj se vidi, da so se dela lotili nepoklicanci // kdor ni povabljen, ni zaželen: prireditve se je udeležilo tudi nekaj nepoklicancev 2. ničvreden, malovreden človek: vmes je posegel neki nepoklicanec in ga umoril
  4.      nèpoklícen  -cna -o prid. (-) ki ni poklicen: poklicna in nepoklicna dejavnost / nepoklicne igralske družine nèpoklícno prisl.: nepoklicno se ukvarjati s čim
  5.      nèpokòj  -ója in -ôja m (- -ọ́, -ó) knjiž. nemir: nepokoj v dvorani se je brž polegel / delati nepokoj / polastil se ga je nepokoj / njegov obraz izraža nepokoj
  6.      nèpokójen  -jna -o prid. (-ọ̄) knjiž. nemiren: nepokojni mladi ljudje / postajal je vedno bolj nepokojen / človek nepokojnega duha / nepokojno morje nèpokójno prisl.: oči so nepokojno gledale proti vratom
  7.      nèpokončljív  -a -o prid. (- -í) star. neuničljiv: energija je nepokončljiva
  8.      nèpokopán  -a -o prid. (-á) ki ni pokopan: na bojišču so ležala nepokopana trupla
  9.      nèpokorávanje  -a s (-) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pokoravanja: nepokoravanje odločbam, sklepom, zakonom
  10.      nèpokóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni pokoren: biti nepokoren zakonom / star. učitelj se je jezil nad nepokornimi učenci neubogljivimi
  11.      nèpokórnež  -a m (-ọ̑) ekspr. nepokoren človek: nepokorneže je oblast kaznovala
  12.      nèpokórnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nepokornega človeka: njihova upornost in nepokornost jim je delala skrbi / nepokornost človeške narave / star. starši so bili nejevoljni zaradi nepokornosti otrok neubogljivosti
  13.      nepokórščina  -e ž (-ọ̄) kar je nasprotno, drugačno od pokorščine: nepokorščina in upor sta se širila med ljudmi; nepokorščina (proti) oblasti / star. otroke so kaznovali zaradi nepokorščine neubogljivosti
  14.      nèpokošèn  -êna -o prid. (- -é) ki (še) ni pokošen: vonj po nepokošeni travi / travniki so ostali nepokošeni
  15.      nèpokréten  -tna -o prid. (-ẹ̄) 1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat 2. žarg. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev
  16.      nèpokrít  -a -o prid. (-) ki ni pokrit: še pozimi hodi nepokrit; nepokrita glava / hiša je še vedno nepokrita / pokrita in nepokrita skladišča // za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nepokrit dolg; nepokrita izguba, škoda / nepokrit ček
  17.      nèpokvárjen  -a -o prid. (-) ki ni pokvarjen: nepokvarjena živila / pošteni, nepokvarjeni mladi ljudje; dekle je videti nepokvarjeno / ekspr. čisto, nepokvarjeno srce
  18.      nèpokvárjenost  -i ž (-) lastnost, značilnost nepokvarjenega: nepokvarjenost živil / v tej odločitvi se kaže nepokvarjenost mladine
  19.      nèpokvarljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne pokvari: s seboj so vzeli precej nepokvarljive hrane; nepokvarljivo blago
  20.      nèpolarizíran  -a -o prid. (-) fiz., v zvezi nepolarizirana svetloba svetloba, ki nima določene smeri električnega polja
  21.      nèpolítičen  -čna -o prid. (-í) ki ni političen: nepolitična akcija; društvo je bilo nepolitično / članki nepolitične vsebine / politični in nepolitični jetniki
  22.      nèpóln  -a -o [n] prid. (-ọ̑ -ọ́) ki mu nekoliko manjka do polnosti: nepoln sod / nav. ekspr.: na službo je čakal nepolnih šest mesecev; v nepolnih treh urah so prišli na vrh / nepolna razlaga pomena ♦ jur. nepolni delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden
  23.      nèpólnjen  -a -o [n] prid. (-ọ́) ki ni polnjen: trdi, nepolnjeni bonboni
  24.      nèpolnoléten  -tna -o [n] prid. (-ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: nepolnoletni otroci
  25.      nepomágan  -a -o prid. (á) star. nebogljen: zdel se ji je zelo nespreten in nepomagan

   3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA