Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (3.476-3.500)


  1.      nèopázen  -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni opazen: govoril je z neopaznim posmehom; neznatna, neopazna napaka / v svoji preprosti obleki je bil skoraj neopazen nèopázno prisl.: neopazno oditi; v obravnavi se je neopazno zabrisalo bistvo vprašanja ♪
  2.      néopazljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neopazen: na zunaj neopazljiva bolezen / skromna, neopazljiva ženska nèopazljívo prisl.: neopazljivo se bližati ♪
  3.      nèopáznost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neopaznega: zaradi neopaznosti posmeha si je njegove besede napačno razlagal ♪
  4.      nèopazován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni opazovan: iskal je priložnost, da bi jo neopazovan pogledal; ko je bila neopazovana, se je ozirala po vseh kotih ♪
  5.      nèopážen 1 -a -o prid. (ȅ-ȃ) navadno v povedni rabi ki ni opažen: neopažen je odšel od doma; patrulja je neopažena obkolila hišo / njegovi pesniški poskusi so bili neopaženi; njegove zasluge niso ostale neopažene nèopáženo prisl.: neopaženo priti, zbežati ♪
  6.      nèopážen 2 -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni opažen, ni obit: neopažene stene ♪
  7.      nèoperabílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) med. ki se ne da operirati: neoperabilen karcinom ♪
  8.      nèopíljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni opiljen: neopiljen rob / knjiž. neopiljeno pesniško delo ♪
  9.      nèopísen 1 -sna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nepopisen: izraz njenega obraza je bil neopisen; obšla so ga čudna, neopisna čustva / ekspr. neopisna ljubezen, žalost ♪
  10.      nèopísen 2 -sna -o prid. (ȅ-ȋ) lingv., v zvezi neopisni čas glagolska oblika, ki se ne tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko ♪
  11.      nèopisljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke; lepota pokrajine je neopisljiva 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah; veselje je bilo neopisljivo nèopisljívo prisl.: neopisljivo lep pogled ♪
  12.      néoplatónik  -a m (ẹ̑-ọ́) filoz. pristaš neoplatonizma ♪
  13.      néoplatonízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) filoz. filozofska smer med 3. in 6. stoletjem, ki obnavlja in razvija Platonovo filozofijo: neoplatonizem in gnosticizem ♪
  14.      néoplázma  -e ž (ẹ̑-ȃ) med. skupek izrojenih celic kakega tkiva, novotvorba: zdraviti neoplazme ♪
  15.      nèoplojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oplojen: neoplojena krava ♦ biol. neoplojeno jajčece ♪
  16.      nèoporéčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
  17.      nèoporéčnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost neoporečnega: neoporečnost dokazov, trditve / neoporečnost obleke / po svoji neoporečnosti je bil za to funkcijo najprimernejši / ideološka, moralna neoporečnost ♪
  18.      nèoporekljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek nèoporekljívo prisl.: neoporekljivo dokazati ♪
  19.      nèoportún  -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. neprimeren, neumesten: neoportuno dejanje; pogajanja so opustili, ker so se jim zdela neoportuna ♪
  20.      néopozitivízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) filoz. filozofska smer v 20. stoletju, ki obnavlja in razvija pozitivizem ♪
  21.      nèoprán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni opran: čakal jo je kup neopranega perila / žarg. neoprani lasje neumiti ♪
  22.      nèopravíčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni opravičen: neopravičen izostanek od dela ♦ šol. neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti 2. publ. neupravičen: neopravičen očitek, sum nèopravíčeno prisl.: neopravičeno odsoten ♪
  23.      nèopravíčenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neopravičenega: neopravičenost izostankov // publ. neupravičenost: končno se je razkrila neopravičenost njegovih sumov ♪
  24.      nèopravičljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da opravičiti: neopravičljiv izostanek; neopravičljiva zamuda / neopravičljivo ravnanje, vedenje nèopravičljívo prisl.: neopravičljivo se vesti ♪
  25.      nèoprávljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni opravljen: čaka ga še dosti neopravljenega dela / živina je še neopravljena ♪

   3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA