Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (3.326-3.350)


  1.      nèobséžen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni obsežen, ni velik: neobsežen prostor / neobsežno besedilo ♪
  2.      nèobstájanje  -a s (ȅ-ā) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstajanja: njegovi članki obravnavajo pojem neobstajanja ♪
  3.      nèobstòj  -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju ♪
  4.      nèobstojèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) knjiž. ki ni, ne obstaja: ukvarjati se z neobstoječimi problemi; opevati neobstoječe stvari ♪
  5.      nèobstójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodporne ♦ kem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja ♪
  6.      nèobstójnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neobstojnega: neobstojnost barv / knjiž. neobstojnost človeka ♪
  7.      nèobtesán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni obtesan: neobtesan les; kup neobtesanih debel / zastar. surov, neobtesan fant neolikan, neotesan ♪
  8.      nèobtežèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obtežen: ena stran tehtnice je bila še neobtežena / ekspr. bil je neobtežen s pomisleki in predsodki ♪
  9.      nèobveščèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost ♪
  10.      nèobveščênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neobveščenega: zaradi neobveščenosti o dogodku se ni mogel pravilno odločiti / med ljudmi je vladala splošna neobveščenost ♪
  11.      nèobvézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskem ♦ jur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj ♪
  12.      nèobvéznost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neobveznega: neobveznost udeležbe na proslavi ♪
  13.      nèobvládan  -a -o prid. (ȅ-ā) ki se ne obvladuje, ne zadržuje: neobvladan človek / neobvladani gibi / neobvladana jeza nèobvládano prisl.: neobvladano je zakričala na mater ♪
  14.      nèobvládanost  -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost neobvladanega človeka: ni znal poiskati vzroka otrokove neobvladanosti / neobvladanost gibov ♪
  15.      nèobvladljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da obvladati: živahen, neobvladljiv fant; je zelo neobvladljive narave / neobvladljiva jeza, strast / ekspr. neobvladljiv odpor zelo velik ♪
  16.      nèobvladljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neobvladljivega: neobvladljivost naravnih pojavov ♪
  17.      nèobzíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka obzirnosti: neobziren človek; biti neobziren do koga / neobzirno vedenje ♪
  18.      nèobzírnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neobzirnega človeka: vsi so poznali njegovo neobzirnost do staršev / ekspr. bil je odkrit prav do neobzirnosti zelo ♪
  19.      nèocarínjen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni ocarinjen: neocarinjeno blago / uvoz nadomestnih delov je neocarinjen ♪
  20.      nèocénjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo ♦ šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike ♪
  21.      nèocenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi 2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda ♪
  22.      nèočíščen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda ♦ voj. neočiščeno minsko polje ♪
  23.      nèočíten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) redko prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake nèočítno prisl.: neočitno storiti ♪
  24.      néodarvinízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) teorija, po kateri so mutacije in naravni izbor tvorci novih vrst: darvinizem in neodarvinizem ♪
  25.      nèodbíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški 2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo ♪

   3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA