Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (2.976-3.000)



  1.      nèknjížen  -žna -o prid. (-) lingv. ki ni knjižen: neknjižna beseda; neknjižna izgovarjava
  2.      nekóč  prisl. (ọ̑) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico
  3.      nekód  prisl. (ọ̄) 1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali 2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled 3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod
  4.      nèkolegiálen  -lna -o prid. (-) pog. netovariški, neprijateljski: biti nekolegialen / nekolegialni odnosi
  5.      nekólik  -a -o zaim. (ọ̄) raba peša, v prislovni rabi nekoliko, nekaj: z nekolikim naporom je odprl oči; pred nekolikimi leti
  6.      nekólikanj  prisl. (ọ̑) star. nekoliko: nekolikanj prepiha ne bo škodilo / jeza se mu je nekolikanj polegla / postopek je nekolikanj čuden
  7.      nekóliko  prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe
  8.      nekoliko...  ali nekóliko... prvi del zloženk (ọ̄) nanašajoč se na nekoliko: nekolikodneven, nekolikokrat
  9.      nekólikokrat  prisl. (ọ̄) nekajkrat: trkanje se je nekolikokrat ponovilo / denarni promet se je za nekolikokrat povečal
  10.      nekólikšen  -šna -o zaim. (ọ̄) redko, v prislovni rabi nekoliko, nekaj: z nekolikšno vajo se ji je posrečilo obdržati ravnotežje
  11.      nèkolkován  -a -o prid. (-á) ki ni kolkovan: nekolkovana prošnja; oddati nekolkovano vlogo
  12.      nèkomerciálen  -lna -o prid. (-) publ. ki ni komercialen: komercialni in nekomercialni filmi
  13.      nèkompeténten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni kompetenten: za to stvar nekompetentni organi / za presojanje umetnosti je nekompetenten
  14.      nèkompeténtnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nekompetentnega: kompetentnost in nekompetentnost takega razsojanja
  15.      nèkomplicíran  -a -o prid. (-) ki ni kompliciran: reševal je samo lažja, nekomplicirana vprašanja / najprej je predelal nekomplicirana poglavja / mehanizem tega stroja je preprost, nekompliciran
  16.      nèkompromísen  -sna -o prid. (-) ki ni kompromisen: nekompromisno mnenje, stališče
  17.      nèkompromitíran  -a -o prid. (-) ki ni kompromitiran: spoštovan, nekompromitiran človek / ekspr. nekompromitirana ideja
  18.      nèkomunikatíven  -vna -o prid. (-) ki ni komunikativen: nekomunikativna poezija / ekspr. nekomunikativni ljudje
  19.      nèkomunikatívnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nekomunikativnega: problem nekomunikativnosti v znanosti / ekspr. nekomunikativnost med ljudmi
  20.      nèkomuníst  -a m (-) kdor ni komunist: v boju je padlo tudi veliko delavcev nekomunistov; komunisti in nekomunisti
  21.      nèkomunístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni komunističen: pristaši nekomunističnih gibanj / nekomunistični časopisi
  22.      nèkončán  -a -o prid. (-á) ki ni končan: nekončan portret; nekončana novela / nekončana vojna
  23.      nèkonfesionálen  -lna -o prid. (-) knjiž. ki ni konfesionalen: nekonfesionalno verovanje / nekonfesionalna šola
  24.      nèkonformíst  -a m (-) knjiž. kdor odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: bil je upornik in nekonformist
  25.      nèkonformízem  -zma m (-) knjiž. odklanjanje in neupoštevanje družbenih ali skupinskih norm kljub osebnim težavam, škodi: znan je po svojem nekonformizmu

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA