Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (2.551-2.575)



  1.      nèdoséžen  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni dosežen: nedoseženi cilji; nedosežen sporazum
  2.      nèdoséžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. nedosegljiv: nedosežen predmet / nedosežni cilji, vzori / njegovi prevodi so resnično nedosežni / nedosežen dramatik nèdoséžno prisl.: znal ga je nedosežno posnemati; kapniki nedosežno lepih oblik
  3.      nèdoséžnost  -i ž (-ẹ́) knjiž. nedosegljivost: nedosežnost ciljev / zagledala se je v nedosežnost / odlašati v nedosežnost v nedogled
  4.      nèdosléden  -dna -o prid. (-ẹ̑) ki ni dosleden: nedosleden človek; biti nedosleden pri svojem delu, v svojem prepričanju / nedosleden načrt, razvoj; nedosledna vzgoja nèdoslédno prisl.: posamezna obdobja umetnosti so nedosledno ocenjena
  5.      nèdoslédnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. nedosleden človek: znan je kot nedoslednež
  6.      nèdoslédnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nedoslednega človeka: očitati komu nedoslednost; učiteljeva nedoslednost pri vzgoji / nedoslednost mišljenja
  7.      nèdospèl  in nèdospél -éla -o [e] prid. (- -ẹ́; -ẹ̑ -ẹ́) ki ni dospel, ni prišel: nedospela pošiljka ♦ ekon., fin. nedospela menica menica, ki jo je treba plačati v določenem roku
  8.      nèdospélost  -i ž (-ẹ́) stanje nedospelega: nedospelost pošiljke ♦ ekon., fin. nedospelost menice
  9.      nedostájanje  -a s (ā) zastar. pomanjkanje, primanjkovanje: nedostajanje vode / nedostajanje znanja
  10.      nedostájati  -am nedov. (ā) zastar. manjkati, primanjkovati: za tako trditev mu nedostaja dokazov
  11.      nedostátek  -tka m () zastar. pomanjkljivost: odpraviti nedostatke; delo je polno nedostatkov // pomanjkanje, manjkanje: bolezen zaradi nedostatka vitaminov
  12.      nedostáten  -tna -o prid. (ā) zastar. pomanjkljiv, nepopoln: nedostatni podatki; navodila so bila nedostatna
  13.      nedostátnost  -i ž (ā) zastar. pomanjkljivost, nepopolnost: prikazali so nedostatnost take rešitve
  14.      nèdostavljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da dostaviti: nedostavljiva pošiljka
  15.      nèdostojánstven  -a -o prid. (-) ki mu manjka dostojanstvenosti, dostojanstva: nedostojanstven človek / ekspr. odšel je s prav nedostojanstveno naglico
  16.      nèdostójen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka dostojnosti, vljudnosti: predrzen in nedostojen človek / nedostojni izrazi
  17.      nêdostójnež  -a m (-ọ̑) ekspr. nedostojen človek: izogibal se je tistih predrznih nedostojnežev
  18.      nèdostójnost  -i ž (-ọ́) nedostojno vedenje, ravnanje: s svojo nedostojnostjo je ustvarjal mučno razpoloženje / nedostojnost govorjenja
  19.      nèdostópen  tudi nèdostôpen -pna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu
  20.      nèdostópnost  tudi nèdostôpnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost, značilnost nedostopnega: nedostopnost zemljišča / nedostopnost listin, virov / njegova nedostopnost za kritiko mu ne bo v korist nedovzetnost / dekletova nedostopnost mu je jemala pogum
  21.      nèdoštudíran  -a -o prid. (-) ki ni doštudiral: nedoštudiran sin / nedoštudiran pravnik
  22.      nèdotakljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne sme odvzeti, zmanjšati: nedotakljiva lastnina / nedotakljivo ozemlje; pren. nedotakljiv vzor; vznes. nedotakljive svetinje // ki se ne sme kratiti, omejevati: nedotakljive pravice; osebna svoboda je nedotakljiva 2. knjiž., ekspr. nedostopen, nepopustljiv: bila je hladna, nedotakljiva 3. jur. ki ima pravico biti izvzet iz oblasti določenih zakonov: poslanci veljajo za nedotakljive / nedotakljivi arhivi nèdotakljívi -a -o sam.: brahmani in nedotakljivi v Indiji pripadniki najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast; v vsakem človeku je nekaj nedotakljivega
  23.      nèdotakljívost  -i ž (-í) 1. lastnost, značilnost nedotakljivega: nedotakljivost lastnine / ozemeljska nedotakljivost; nedotakljivost mej / nedotakljivost osebne svobode 2. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov: kršiti nedotakljivost / diplomatska nedotakljivost
  24.      nèdotáknjen  -a -o prid. (-á) nav. ekspr. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen ● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno
  25.      nèdotáknjenost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nedotaknjenega: varovati nedotaknjenost narave ∙ knjiž. dekliška nedotaknjenost nedolžnost

   2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA