Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (2.426-2.450)



  1.      nèčlovéčnost  -i ž (-ẹ́) ekspr. lastnost človeka, ki nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: razkril je svojo nečlovečnost / nečlovečnost nacističnega režima
  2.      nèčlôvek  -éka m ed. in dv. (-ẹ́) ekspr. kdor nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: v njegovi poeziji si stojita nasproti človek in nečlovek; spreminjati se v nečloveka; divjanje nečloveka; prim. neljudje
  3.      nèčlovéški  -a -o prid. (-ẹ́) 1. ki ni človeški: nečloveška bitja / ekspr.: s kaznjenci je bil zelo nečloveški; to so nečloveške zahteve; nečloveško ravnanje 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: od nečloveškega napora je že čisto oslabel; trpeti nečloveške muke, strahote; zaslišali so nečloveško vpitje / živi v nečloveških razmerah zelo slabih nèčlovéško prisl.: nečloveško so ga pretepli; nečloveško ravnati s kom; nečloveško se vesti
  4.      nèčlovéškost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nečloveškega: v težkih razmerah se človeškost spreminja v nečloveškost / ekspr.: vsi so obsojali nečloveškost njegovega ravnanja; s tem dejanjem je razkril svojo nečloveškost
  5.      nèčlovéštvo  -a s (-ẹ̑) knjiž. nečlovečnost, nečloveškost: veliko je pretrpela zaradi njegovega nečloveštva
  6.      nèčŕtan  -a -o prid. (-) nasproten, drugačen od črtanega: nečrtan(i) papir, zvezek
  7.      nèčúten 1 -tna -o prid. (-ū) knjiž. ki se ne nanaša na človekovo erotičnost, telesnost: njegova poezija je izrazito nečutna ∙ knjiž. človekov nečutni svet pojmovni, miselni
  8.      nèčúten 2 -tna -o prid. (-ú) knjiž. nezaznaven, neopazen: nečutno nasprotje / nečuten utrip
  9.      nečúven  -a -o prid. () zastar. nenavaden, izreden: godile so se nečuvene reči / nečuven uspeh // zelo velik, hud: nečuvena krivica, sramota nečúveno prisl.: nečuveno lep pogled
  10.      nèdáleč  in nè dáleč prisl. (-á) izraža majhno razdaljo; blizu: nedaleč šumi reka; hiša je nedaleč nad cesto; letališče je nedaleč od mesta / mladost je nedaleč za nami
  11.      nèdáljen  -jna -o prid. (-ā) knjiž. bližnji: prišel je iz nedaljnega kraja; nedaljna soseda / nedaljna prihodnost
  12.      nèdatíran  -a -o prid. (-) ki ni datiran: nedatirano pismo
  13.      nèdáven  -vna -o prid. (-á) časovno malo odmaknjen (v preteklost): nedavni časi / nedavna preteklost bližnja / star. do nedavnega časa sta bila prijatelja do pred kratkim nèdávno prisl.: sporazum so nedavno podpisali / nedavno (tega) sem ga obiskal pred kratkim; sam.: do nedavnega je bil zdrav; odločba je še pred nedavnim veljala
  14.      nèdéden  -dna -o prid. (-ẹ̄) ki ni deden: nededna posest / nededne bolezni ♦ biol. nededna sprememba nededna lastnost, ki nastane pod vplivom okolja
  15.      nèdejánje  -a s (-) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dejanja: kritično pregledati svoja dejanja in nedejanja
  16.      nèdejáven  -vna -o prid. (-ā) ki mu manjka dejavnosti: dejavni in nedejavni člani društva; nedejaven človek / pri tej stvari je imel nedejavno vlogo opazovalca
  17.      nèdejávnost  -i ž (-ā) lastnost nedejavnega človeka: s svojo nedejavnostjo si ni pridobil ugleda / osamljenost ga je privedla do nedejavnosti
  18.      nèdélavec  -vca m (-ẹ́) kdor ni delavec: gibanju so se pridružili tudi nedelavci / ekspr. ne gre, da bi dobri delavci preživljali s svojim delom tudi nedelavce nedelavne ljudi
  19.      nèdélaven  -vna -o prid. (-ẹ́) ki mu manjka delavnosti, prizadevnosti: nedelaven človek / nedelavne odbornike so zamenjali z drugimi
  20.      nèdélavnost  -i ž (-ẹ́) lastnost nedelavnega človeka: njegovo nedelavnost je opravičevala z bolehnostjo / brezbrižnost in nedelavnost
  21.      nèdelikáten  -tna -o prid. (-) ki ni delikaten: položaj je nedelikaten; zastavil mu je nekaj nedelikatnih vprašanj / nedelikaten človek / uporablja nedelikatne besede nèdelikátno prisl.: nedelikatno pripovedovati
  22.      nèdelikátnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nedelikatnega: nedelikatnost vprašanja / nedelikatnost njegovega vedenja
  23.      nedélja  -e ž (ẹ́) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja; ob nedeljah in praznikih je odhajal v planine; proslava bo v nedeljo, 9. februarja; v nedeljo zjutraj bom odšel na pot; vsako nedeljo pride na obisk; zadnja nedelja v mesecu / danes je lepa sončna nedelja // ekspr. dan, ki je po čem tak kot nedelja: doma je bil zanj vsak dan nedelja ● nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje; star. sedem nedelj star otrok tednov; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ etn. Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; pustna ali debela nedelja nedelja pred pustnim torkom; rel. bela nedelja prva nedelja po veliki noči; cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo
  24.      nèdeljèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni deljen: posestvo je ostalo nedeljeno / nedeljena zavesa / nedeljeni delovni čas delovni čas samo dopoldne ali popoldne 2. publ. enoten, soglasen: vsi udeleženci so bili nedeljenega mnenja / s svojimi ilustracijami si je pridobila nedeljene simpatije najmlajših ◊ bot. nedeljeni list cel(i) list; šol. nedeljeni pouk pouk istih učencev samo dopoldne ali popoldne
  25.      nèdeljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne sme deliti: nedeljiva celota, enota; nedeljivo ozemlje ♦ mat. nedeljivo število število, ki se ne da brez ostanka deliti s kakim drugim številom

   2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA