Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (2.351-2.375)



  1.      nebogljênka  -e ž (é) ženska oblika od nebogljenec: tolažiti bolno nebogljenko
  2.      nebogljênost  -i ž (é) lastnost nebogljenega človeka: zavedati se svoje nebogljenosti; otroška nebogljenost / telesna in duševna nebogljenost / ekspr. nebogljenost izražanja
  3.      nèbojèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ni boječ: neboječe dekle / ekspr. človek neboječega značaja
  4.      nèbojevít  -a -o prid. (-) ki mu manjka bojevitosti: nebojevit človek / kljub svoji nebojeviti naravi je zelo odločno nastopil
  5.      nèbojevítost  -i ž (-) lastnost nebojevitega človeka: vsi so vedeli za njegovo nebojevitost
  6.      nèbolèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ni boleč: neboleč udarec; neboleča bula / rešiti zadevo na neboleč način ♦ med. neboleče bezgavke nèboléče prisl.: neboleče izdreti zob
  7.      nèbórben  -a -o prid. (-ọ̑) ki mu manjka borbenosti: nezavedni in neborbeni ljudje / neborbeno obravnavanje vprašanj
  8.      nèbórbenost  -i ž (-ọ̑) lastnost neborbenega človeka: že na obrazu se mu bere neborbenost; mlačnost in neborbenost / neborbenost tekmovalcev
  9.      neborè  -éta m ( ẹ́) zastar. revež, ubožec: velik nebore je ta otrok / ne verjamem, saj nisem nebore omejen, neumen človek
  10.      nebóre  prid. neskl. (ọ̄) zastar. 1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo
  11.      nèbórec  -rca m (-ọ̑) kdor ni borec: ranjenci in neborci so se umaknili v zaledje
  12.      nebosklòn  -ôna m ( ó) zastar. nebo, nebesni obok: nebosklon je počrnel // obzorje: na nebosklonu se je svitalo
  13.      nebotíčen  -čna -o prid. () ekspr. visok, kot bi segal do neba: v daljavi so se videli nebotični stolpi; nebotične gore; pren. komu so mar njegove nebotične misli
  14.      nebotíčnik  -a m () zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: petdesetnadstropni nebotičnik / Nebotičnik v Ljubljani
  15.      nèbránjen  -a -o prid. (-á) ki ni branjen, ni varovan: nebranjene meje; sovražniki so vdrli v nebranjeno mesto ♦ šah. nebranjena figura; šport. nebranjeni gol
  16.      nèbrížen  -žna -o prid. (-) knjiž. neskrben: površen, nebrižen delavec / nebrižno opravljanje dolžnosti nèbrížno prisl.: nebrižno delati kaj
  17.      nebrížen  -žna -o prid. () 1. knjiž. brezbrižen, ravnodušen: postal je popolnoma nebrižen; nebrižen do okolice / kazal je nebrižen obraz 2. zastar. brezskrben: nebrižna mladost
  18.      nèbrížnost  -i ž (-í) knjiž. neskrbnost: delo je opravljal površno zaradi svoje nebrižnosti
  19.      nebrížnost  -i ž () 1. knjiž. brezbrižnost, ravnodušnost: kazal je nebrižnost do vsega 2. zastar. brezskrbnost: mladostna nebrižnost
  20.      nebròj  prisl. () zastar. zelo veliko: nebroj možnosti, poti
  21.      nebrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, zelo velik: nebrojna množica / nebrojne luči mesta / na vesti je imel nebrojne sleparije
  22.      nèbrúšen  -a -o prid. (-ú) ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo
  23.      nèbŕzdan  -a -o prid. (-) 1. knjiž. ki se ne obvladuje, ne zadržuje: nebrzdan človek; nebrzdana množica je pritiskala k vratom / nebrzdana domišljija, moč / nebrzdane besede, kretnje / vsi so vedeli za njegovo nebrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. neugnan, razposajen: nebrzdan otrok / vesela, nebrzdana mladost 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: zgrabila ga je nebrzdana jeza; ljubil jo je z nebrzdano strastjo nèbŕzdano prisl.: nebrzdano jokati
  24.      nèbŕzdanec  -nca m (-) ekspr. neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: mladi nebrzdanci
  25.      nèbŕzdanka  -e ž (-) ženska oblika od nebrzdanec: mlade nebrzdanke

   2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA