Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (1.551-1.575)



  1.      narodnjáštvo  -a s () 1. star. mišljenje, ravnanje, s katerim se (zelo) kaže narodna pripadnost, zavednost: ostal je zvest svojemu narodnjaštvu; lažno rodoljubje in plitvo narodnjaštvo 2. knjiž., redko narodništvo
  2.      národno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na naroden: narodnokulturen, narodnoosvobodilen
  3.      národnobudíteljski  -a -o prid. (á-) nanašajoč se na narodne buditelje: narodnobuditeljska in narodnoobrambna prizadevanja
  4.      národnogospodárski  -a -o prid. (á-á) nanašajoč se na narodno gospodarstvo: narodnogospodarski sistem / narodnogospodarske potrebe
  5.      národnokultúren  -rna -o prid. (á-) raba peša nanašajoč se na kulturo naroda: narodnokulturna organizacija, ustanova / narodnokulturno delo
  6.      národnoobrámben  -bna -o prid. (á-) nanašajoč se na obrambo, ohranitev naroda: narodnoobrambna organizacija; narodnoobrambno društvo / narodnoobrambni članki
  7.      národnoosvobodílen  -lna -o prid. (á-) nanašajoč se na narodno osvoboditev: narodnoosvobodilna gibanja v Afriki // nanašajoč se na osvoboditev jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno: krepitev narodnoosvobodilnega gibanja po italijanski kapitulaciji / narodnoosvobodilni boj; narodnoosvobodilni odbor osnovni organ oblasti narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov; Slovenski narodnoosvobodilni svet [SNOS] najvišje predstavniško telo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja; Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije
  8.      národnoprosvéten  -tna -o prid. (á-ẹ̑) nanašajoč se na narodno prosveto: narodnoprosvetne organizacije / narodnoprosvetno delo
  9.      národnoradikálen  -lna -o prid. (á-) nanašajoč se na narodne radikale: bil je pristaš narodnoradikalne stranke
  10.      národnost  -i ž (á) 1. pripadnost določenemu narodu: sramovati se, zavedati se svoje narodnosti / biti slovenske, srbske narodnosti / ekspr. utrjevati narodnost narodno zavest // knjiž. značilnosti kulture, zavesti določenega naroda, ljudstva: narodnost v arhitekturi 2. polit. narodna manjšina: pripadniki italijanske, madžarske narodnosti v Sloveniji; narodi in narodnosti 3. etnična skupnost sploh: pripadniki drugih narodnosti; ekspr. mešanica narodnosti / buržoazija vladajoče narodnosti vladajočega naroda
  11.      národnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika // naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšina národnostno prisl.: narodnostno mešano ozemlje; narodnostno neopredeljen
  12.      národnovzgójen  -jna -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na vzgojo v narodnem duhu: narodnovzgojno delo / narodnovzgojne organizacije
  13.      narodo...  prvi del zloženk nanašajoč se na narod: narodoljub, narodopisen
  14.      narodopísec  -sca m () strokovnjak za narodopisje: strokovno posvetovanje narodopiscev
  15.      narodopísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na narodopisje: narodopisna razstava / narodopisni muzej; narodopisno blago dokumenti ljudske kulture
  16.      narodopísje  -a s () veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov: razvoj narodopisja / Inštitut za slovensko narodopisje
  17.      narodoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) redko etnografski, etnološki, narodopisen: narodoslovna razprava
  18.      narodoslóvje  -a s (ọ̑) redko etnografija, etnologija, narodopisje
  19.      národov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na narod: narodov blagor; narodova prihodnost; narodova volja / narodov voditelj narodni / ta pisatelj dobro pozna narodovo življenje življenje socialno nižjih družbenih slojev
  20.      narodoznánstvo  -a s () star. etnografija, etnologija, narodopisje
  21.      narógati se  -am se dov. (ọ̄) knjiž. zadovoljiti svojo potrebo, željo po roganju: ni se mu mogel narogati
  22.      narogovíliti se  -im se dov.) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po rogoviljenju: nakričali so se in narogovilili
  23.      nárok  -a m (á) jur. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj: odložiti, opraviti narok; vabiti stranke na narok; narok za glavno razpravo bo v sredo / dražbeni, poravnalni narok
  24.      narokávec  -vca m () nav. mn., knjiž., redko narokavnik: klotasti narokavci
  25.      narokávnik  -a m () nav. mn. iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav: natikati si narokavnike / v pisarni je sedel v črnih narokavnikih

   1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA