Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (1.351-1.375)



  1.      napréšati  -am dov. (ẹ́) pog. s stiskanjem priti do določene količine mošta: naprešati pet sodov vina; letos so veliko naprešali
  2.      naprézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od naprezati: brez naprezanja tega ni mogel prebrati / glas ji je zvenel rezko zaradi naprezanja; naprezanje sluha, vida, živcev
  3.      naprézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. napregati: kmet je naprezal konje / naprezati voz 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: čakal je in ves čas naprezal oči in ušesa / naprezati sluh, spomin naprézati se ekspr. opravljati kako delo z veliko truda, napora: vsak dan se mora naprezati; naprezati se na polju, pri gospodinjstvu / igralcem se ni bilo treba preveč naprezati, da so jih premagali
  4.      napréženost  -i ž (ẹ̑) stanje napreženega: napreženost konj / ekspr. skrajna napreženost čustev
  5.      naprídigati  -am dov. (í) ekspr. reči, povedati veliko, navadno neprijetnega: kdo ve, kaj vse bi nam še rad napridigal naprídigati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po dajanju naukov: ko se je napridigal, je zadovoljen odšel
  6.      naprimer  gl. primer
  7.      napródaj  in na pródaj prisl. (ọ̑) navadno v povedni rabi izraža, da je kaj namenjeno za prodajo: hiša je naprodaj; imeti posestvo naprodaj / gnati kravo naprodaj prodat; prinesti pridelke naprodaj / star. nabirati gobe, sekati drva za naprodaj za prodajopog., ekspr. nositi glavo, kožo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim
  8.      napródajen  -jna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko namenjen za prodajo: naprodajno blago
  9.      naprosíti  -prósim dov., napróšen ( ọ́) 1. s prošnjami doseči, da je kdo pripravljen kaj storiti: naprosil ga je, da mu je pomagal pri košnji / naprosil jo je za ples 2. s prošnjami priti do določene količine česa: po hišah sta naprosila nekaj hrane
  10.      napróšati  -am nedov. (ọ́) pisar. prositi: naročnike naprošamo, da čimprej poravnajo naročnino
  11.      napróti  prisl. (ọ̑) izraža usmerjenost pri premikanju h komu ali čemu s prijaznim namenom: iti, prihajati komu naproti; pren., knjiž. pridi, stopi mu malo naproti, pa se bosta kmalu dogovorila ∙ knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; star. učitelj in učenec si ne smeta stati naproti kot sovražnika nasproti
  12.      naprožíti  in napróžiti -im dov. ( ọ́) redko spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel; napeti: naprožiti orožje; naprožil je in pomeril / naprožiti vzmet napróžen -a -o: naprožena puška / ekspr. bil je zelo naprožen napet, vznemirjen
  13.      napŕsen  -sna -o prid. () ki je za na prsi: naprsna igla, zaponka / vzeti pero iz naprsnega žepa suknjiča iz žepa na prsnem delu suknjiča
  14.      napŕsje  -a s () knjiž. del oblačila, ki pokriva prsi: naprsje s čipkami
  15.      napŕskati  -am dov. ( ) s prskanjem nanesti na kaj: naprskati barvo na platno napŕskan -a -o: konj pepelnate barve, naprskan s črnimi lisami
  16.      napŕsnica  -e ž () arheol. manjša okrasna kovinska plošča na prsnem delu oklepa ali oblačila: bronasta naprsnica
  17.      napŕsnik  -a m () 1. del oblačila, ki pokriva prsi: kupiti predpasnik z naprsnikom 2. nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: bel naškrobljen naprsnik
  18.      napŕstec  -tca m () bot. zdravilna rastlina z visokim steblom in svetlo rumenimi, rjasto rjavimi ali rdečimi zvončastimi cveti v grozdih, Digitalis: dlakasti, rdeči naprstec
  19.      napŕstek  -tka m () zastar. naprstnik: šivanka in naprstek
  20.      napŕstnik  -a m () tulcu podobna, navadno kovinska priprava, ki ščiti prst pri šivanju: natakniti si naprstnik; šivanke in naprstniki / v pravljicah dali so mi iz naprstnika jesti, iz rešeta piti // ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: nimam niti za naprstnik mleka
  21.      napršíti  -ím dov., napŕšil ( í) 1. s pršenjem spraviti v kaj: nekaj laka napršimo v pokrovček in ga nato nanašamo s čopičem 2. s pršenjem nanesti na kaj: napršiti lak na lase
  22.      napŕtati  -am dov. () redko naprtiti: naprtala je oba nahrbtnika / naprtati komu dajatve
  23.      napŕtiti  -im dov.) 1. nadeti na hrbet: naprtiti nahrbtnik, vrečo 2. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtili so mu odgovorno delo; to predavanje bodo naprtili njemu / naprtiti komu dajatve, povračilo stroškov // napraviti, da je kdo dolžen skrbeti za koga: naprtili so ji otroka; naprtil si je številno družino // napraviti, da je kdo v določenem stanju: z lahkomiselnim ravnanjem so mu naprtili bolezen; naprtiti komu pomanjkanje; s tem dejanjem si je naprtil krivdo za neuspeh 3. ekspr. pripisati, prisoditi: naprtili so mu najslabše lastnosti / naprtiti komu tatvino, zločin
  24.      naprtováti  -újem nedov.) ekspr. 1. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtovati komu preveč dela 2. pripisovati, prisojati: naprtoval jim je najslabše lastnosti / tajil je to dejanje in ga naprtoval drugim
  25.      napŕvo  prisl. () zastar. 1. najprej: naprvo se opre na roke, potem vstane / naprvo pazi, kam streljaš 2. prvič: saj ne igram naprvo

   1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA