Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (12.026-12.050)



  1.      drôben  tudi drobán drôbna -o tudiprid., drobnéjši (ó ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje // pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti, ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi // ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu 2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica; drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta 3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot, ant. debel: letos je krompir precej droben; droben pesek; drobno sadje; droben, suh sneg 4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri; drobne vsakdanje skrbi; drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela 5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo ● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se teplisoc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; tisk. drobni tisk tisk v briljantu, diamantu, perlu ali nonpareju; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene drôbno in drobnó prisl.: drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago drôbni -a -o sam.: tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
  2.      drobén  -a -o prid. (ẹ̑) nar. ki je iz drobovine: drobene klobase
  3.      drobencáti  -ám [bǝn in ben] nedov.) ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: ves nejevoljen je drobencal okrog hiše; otrok drobenca za materjo
  4.      drobencljáti  -ám [bǝn in ben] nedov.) ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: pred njim je drobencljala drobna starka; urno je drobencljala ob možu
  5.      drobentéti  -ím [nenaglašeno tudi bǝn] nedov. (ẹ́ í) ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gledali so jo, kako je drobentela preko ceste
  6.      drobentíti  -ím [nenaglašeno tudi bǝn] nedov. ( í) ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: drobiti: vsa zasopla je drobentila za sinom; pren. kazalček na uri je enakomerno drobentil
  7.      drobílen  -lna -o prid. () ki se rabi za drobljenje: drobilni stroj; drobilne naprave / drobilna sila sila, ki drobi, rušistrojn. drobilne čeljusti plošči v drobilnem stroju, ki drobita material
  8.      drobílnica  -e ž () delavnica z drobilnimi stroji in napravami: zgradili so novo drobilnico za les
  9.      drobílnik  -a m () drobilni stroj: kamenje pada v drobilnik / drobilnik za led, za žito ♦ strojn. čeljustni drobilnik z drobilnimi čeljustmi
  10.      drobína  -e ž (í) alp. drobci skal, kamenja: drobina je drsela v grapo
  11.      drobínčiti  -im nedov.) knjiž., redko drobiti, deliti: drobinčiti kmečka posestva
  12.      drobížen  -žna -o prid. () nanašajoč se na drobiž: drobižen denar / drobižno delo ◊ bot. drobižna pijavčnica na vlažnih tleh rastoča rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti, Lysimachia nummularia
  13.      drobljánček  -čka m (á) manjšalnica od drobljanec: drobljančka sta se je držala za krilo; jokajoči drobljanček / drobljančki kruha
  14.      drobljánec  -nca m (á) 1. ekspr. droben, majhen otrok: majhni, neugnani drobljanci; imela je polno hišo drobljancev / ostal je drobljanec drobne postave // mladič, zlasti ptičji: štorklja je skrbno pitala svoje drobljance 2. knjiž. majhen drobec, košček: zdrobil je grudo in vrgel drobljance v okno; drobljanec kruha, slame / pojedel je vse do zadnjega drobljanca ◊ nav. mn., gastr. flancat iz nekvašenega, krhkega testa
  15.      drobljênec  -nca m (é) grad. strojno drobljeno kamenje: presejati, separirati drobljenec; grobozrnat drobljenec; drobljenec in tolčenec
  16.      drobljênje  -a s (é) glagolnik od drobiti: drobljenje žita; stroj za drobljenje kamenja / drobljenje kmečke posesti / drobljenje moči / drobljenje dekletca ob materi / veselo drobljenje ptičev / drobljenje divjega petelina
  17.      drobnaríja  tudi drobnjaríja -e ž () 1. droben, navadno malo vreden predmet: sam si je znal narediti marsikako drobnarijo; vse drobnarije iz žepov je zložil na mizo; trgovec z drobnarijami / ekspr. objavil je že vrsto drobnarij krajših literarnih sestavkov // ed. več drobnarij, drobnarije: pospravi vso to drobnarijo; predali so bili polni različne drobnarije 2. kar je malo pomembno, nepomembno: takšne drobnarije naj te nikar ne vznemirjajo; pripovedovala jim je vse mogoče drobnarije; zaradi drobnarij pozabljajo na velike stvari; rad se je pogovarjal o vseh teh drobnarijah
  18.      drobnè  -éta m ( ẹ́) ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok: včasih je bil tak drobne; le kaj bo naredil tisti drobne
  19.      drobnè  -éta s ( ẹ́) ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok: vedno je bila tako drobne; ubogo drobne se je šibilo pod težkim bremenom
  20.      drobnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji; jagnje je drobnelo za ovco 2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni 3. redko postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo drobnèč -éča -e: urno drobneč, se je točajka sukala med mizami
  21.      drobníca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež: drobnice zorijo; cepiti drobnico; kisle drobnice; ležati v senci hruške drobnice; kot suha drobnica zgubančen obraz
  22.      drobníca  tudi dróbnica -e ž (í; ọ̄) ovce in koze: čuvati, pasti drobnico; redijo govedo in drobnico; čreda drobnice; meketanje drobnice / psa sta zganjala razkropljeno drobnico
  23.      drobníčast  -a -o prid. (í) ekspr. precej droben: drobničast krompir; drobničaste jagode
  24.      drobníčav  -a -o in drobničàv -áva -o prid. (í; á) redko drobnjakarski: drobničava natančnost
  25.      drobníček  -čka m () ljubk. droben, slaboten otrok: to je bil tisti sosedov drobniček z gostimi svetlimi lasmi

   11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA