Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (12.001-12.025)


  1.      drhtênje  -a s (é) glagolnik od drhteti: ni mogel obvladati drhtenja; drhtenje rok / drhtenje sveče / ob pogledu nanj je začutila drhtenje ♪
  2.      dríblanje  -a s (ȋ) glagolnik od driblati: duhovito, spretno driblanje ♪
  3.      dríbling  -a m (ȋ) žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi ♪
  4.      dríčanje  -a s (ȋ) glagolnik od dričati: po napornem dričanju po spolzkem bregu jim je počitek dobro del / kmalu se bo začelo dričanje po snegu in ledu ♪
  5.      drìn  in drín medm. (ȉ; ȋ) posnema glas zvonca, strune: drin, drin, drin, pojejo strune; sam.: drin drin tramvajev ♪
  6.      dristílen  -lna -o prid. (ȋ) star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj ♪
  7.      dŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: solza ji je drknila po licu / ekspr. kar drknil je skozi vrata stekel, švignil ♪
  8.      drléskniti  -em tudi drlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: drleskniti z vrati ♪
  9.      drlésniti  -em tudi drlêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: drlesniti z vrati ♪
  10.      dŕn  -a m (r̄) star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn ∙ zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros ♪
  11.      dŕnast  -a -o prid. (r̄) alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje ♪
  12.      drnáten  -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu ♪
  13.      dŕncati  -am nedov. (ȓ) 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju ♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami ♪
  14.      dŕnec  -nca m (ȓ) enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu ♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja ♪
  15.      drníce  -níc ž mn. (í ȋ) knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi ♪
  16.      drnìč  -íča m (ȉ í) nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh: ob stezi so rasli redki drniči ♪
  17.      drnína  -e ž (í) 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini ◊ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh ♪
  18.      drnjóhati  -am nedov. (ọ̑) ekspr. smrčati: drnjohal je, da se je soba tresla // slabš. spati: dan je že, pa še kar naprej drnjoha ♪
  19.      drnorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki se ukvarja z rezanjem ruše ♪
  20.      drnóselj  -slja m (ọ́) nar. cibora: posekal je tisti stari drnoselj za hišo ♪
  21.      drnúlja  -e ž (ú) plod drena: rdeče drnulje; pijača iz drnulj ♪
  22.      drôbcen  -a -o [cǝn] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: obleka z drobcenimi gumbi; drobcen ptiček; zapisan z drobcenimi črkami; podala mu je drobceno roko; bila je drobcena kot punčka / drobcena odločitev nepomembna, neznatna drôbceno prisl.: drobceno je pršelo ♪
  23.      drôbcenost  -i [cǝn] ž (ȏ) ekspr. lastnost drobcenega: drobcenost prstkov ♪
  24.      drôbcken  -a -o [kǝn] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobcken fantek; v zemlji kar mrgoli drobckenih živalic / drobckena pisava ♪
  25.      drôbčkan  -a -o prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobčkan otročiček; drobčkana stvarca; s strahom je opazila prve drobčkane gubice / ob njem je bila vsa drobčkana ♪

   11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA