Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (11.976-12.000) 
- dreveníti -ím nedov. (ȋ í) povzročati negibnost, togost: krč ji je drevenil prste ♪
- drevênje -a s (é) glagolnik od dreviti: drevenje divjadi / drevenje avtomobilov ♪
- drevésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na drevo ali drevje: drevesni vrhovi so se pripogibali v vetru; drevesna krona, krošnja, skorja; drevesna duplina; drevesno deblo / drevesni lišaj; drevesne gobe; drevesne bolezni / drevesne sadike; zasaditi hitro rastoče drevesne vrste ♦ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zool. drevesne kače ♪
- drevésnat -a -o prid. (ẹ̑) porasel z drevjem: drevesnata pokrajina / drevesnat grm drevesast ♪
- drevésnica -e ž (ẹ̑) prostor, kjer se gojijo drevesne sadike: urediti drevesnico / gozdna, sadna drevesnica / naročiti sadike v drevesnici ♪
- drevésničar -ja m (ẹ̑) kdor goji drevesne sadike v drevesnicah: drevesca je kupoval le pri priznanih drevesničarjih; zborovanje drevesničarjev // delavec, ki dela v drevesnici: gozdni drevesničar ♪
- drevésničarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na drevesničarstvo: drevesničarski delavec / drevesničarska vzgoja sadik ♪
- drevésničarstvo -a s (ẹ̑) gojenje drevesnih sadik v drevesnicah: ukvarjati se z drevesničarstvom; agronom z večletno prakso v drevesničarstvu ♪
- drévišnji -a -e prid. (ẹ̄) ki bo danes zvečer: drevišnji ples; drevišnja tekma ♪
- drévnat -a -o prid. (ẹ̑) star. drevesnat: drevnat svet ♪
- drevníca -e ž (í) zastar. drvača, drvarica: sekati z drevnico ♪
- drevník -a m (í) nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice; dendrit ♪
- drevnína -e ž (ȋ) 1. gozd. lesna masa nadzemnega dela drevesa: drevnina posekane smreke je znašala dva kubična metra 2. vrtn. lesnate rastline: parkovna drevnina ♪
- drevnjáča -e ž (á) redko drvača, drvarica: vzel je drevnjačo in odšel v gozd ♪
- drevoréden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na drevored: drevoredni nasad / drevoredna cesta ♪
- drézanje -a s (ẹ̄) glagolnik od drezati: drezanje s komolci / mučil jo je s svojim večnim drezanjem / po večkratnem drezanju so predlog le sprejeli na dnevni red ♪
- drezína -e ž (ȋ) žel. manjše vozilo na motorni ali ročni pogon, ki vozi po tirnicah: peljati se z drezino; motorna drezina ♪
- drézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dregniti: drezniti v žerjavico; dreznil je soseda s komolcem / če je le mogla, ga je dreznila s kako pripombo ♪
- drežnjáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. godrnjati, sitnariti: kar naprej je nekaj drežnjal // vsiljivo spraševati, ogovarjati; drezati: drežnjati v otroka; bolj ko je drežnjala vanj, manj se je menil zanjo ♪
- drgálen -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za drgnjenje: drgalna krtača, priprava ♪
- drgálnik -a [u̯n in ln] m (ȃ) gozd. orodje za odstranjevanje lubja ♪
- dŕganje -a s (r̄) glagolnik od drgati: drganje lesa ob les; jermen je vroč od drganja / drganje s krpo ♪
- drgetánje -a s (ȃ) glagolnik od drgetati: drgetanje ramen, ustnic / škripanje in drgetanje ladje ♪
- dŕgniti -em nedov., tudi drgníla (ŕ ȓ) 1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla // z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja 2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila 3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice ● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr., redko vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika ♪
- dŕgnjenje -a s (ŕ) glagolnik od drgniti: odstraniti barvo z drgnjenjem; drgnjenje s krtačo; od drgnjenja vneta koža / slišalo se je drgnjenje čevljev ob železo ♪
11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 
