Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (11.926-11.950)
- drástičnost -i ž (á) lastnost drastičnega: drastičnost primera ♪
- drastílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž., redko dražilen: drastilna pijača ♪
- dratén -a -o prid. (ẹ̑) nižje pog. žičen: dratena mreža ♪
- draténka -e ž (ẹ̄) nižje pog. žična krtača: čistiti z dratenko ♪
- drážben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dražbo: dražbeni postopek / dražbeni oklic uradno obvestilo o nameravani dražbi / dražbeni izkupiček ♪
- dráženje -a s (á) glagolnik od dražiti, delovati na organizem: močno draženje centralnega živčevja; draženje na kašelj / bila je le šala, nedolžno draženje ♪
- dražênje -a s (é) glagolnik od dražiti, zviševati ceno: draženje živil se je iz dneva v dan stopnjevalo / draženje hiše je potekalo zelo razburljivo ♪
- drážesten -tna -o prid. (ā) knjiž. ljubek, privlačen: dražestne jamice na licih; dražestno dekle / ekspr. imela je dražestno obleko / dražestne podobe iz mladosti drážestno prisl.: dražestno se nasmehniti ♪
- dražílen -lna -o prid. (ȋ) ki draži, vznemirja: dražilne dišave; dražilno obmorsko podnebje / dražilen kašelj ♦ čeb. dražilno pitanje krmljenje čebel z namenom, da bi matica močneje zalegala dražílno prisl.: dražilno vplivati na kaj ♪
- dražílnost -i ž (ȋ) lastnost dražilnega: dražilnost dima / dražilnost zdravila ♪
- drážnica -e ž (ȃ) nar. odtočni jarek: na močvirnem svetu so naredili veliko dražnic ♦ gozd. odtočni jarek ob robu gozdne ceste kot podaljšek dražnika ♪
- drážnik -a m (ȃ) nar. odtočni jarek: dražnik na cesti ni bil očiščen ♦ gozd. poševni odtočni jarek na gozdnih cestah ♪
- drčánje -a s (ȃ) glagolnik od drčati: drčanje ladje po vodni gladini / hoja po razmočenem pobočju je bila eno samo drčanje ♪
- drdránje -a s (ȃ) glagolnik od drdrati: drdranje motorjev, strojnic / drdranje vlakov / mehanično drdranje pesmi / prostor je bil poln brbljanja in drdranja ♪
- dreadnought -a [drédnot] m (ẹ̑) voj., nekdaj velika, zelo oklopljena vojna ladja, oborožena s težkimi topovi: uporaba dreadnoughtov v prvi svetovni vojni ♪
- dréganje -a s (ẹ̄) glagolnik od dregati: veliko dreganja je bilo treba, preden so ga spravili pokonci / šele po večmesečnem dreganju je bila prošnja rešena ♪
- drégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s koncem česa narahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora ∙ ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje 2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo ♪
- drémanje tudi dremánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od dremati: zbuditi se iz dremanja ♪
- dremávičen -čna -o prid. (ȃ) tak kot v dremavici: dremavičen sen ♪
- dremôten -tna -o prid. (ó) 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba dremôtno prisl.: svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto ♪
- dremôtičen in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. redko mračen, temačen: dremotične sence ♪
- dremôtnost -i ž (ó) dremavica: prebudila se je iz dremotnosti / do kraja se je otresel dremotnosti; pren., knjiž. dremotnost misli ♪
- drén -a m (ẹ̑) med. cevka ali trak za odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: gumijast, steklen dren ♪
- drèn dréna m (ȅ ẹ́) grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi: cvetoč dren; trden, zdrav ko dren / pog. palica iz drena drenovega lesa ∙ ekspr. drži se, kakor bi dren jedel pusto, grdo ♦ bot. rdeči ali nar. pasji dren grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi, Cornus sanguinea ♪
- drenáža -e ž (ȃ) 1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo // sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo 2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo ♪
11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026