Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (11.651-11.675)



  1.      domnévnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost domnevnega: domnevnost njegove krivde
  2.      domobéžnost  -i ž (ẹ́) knjiž. nagnjenje, želja po begu, odhajanju od doma: za vso sosedovo družino je bila značilna domobežnost / zaustaviti domobežnost podeželanov
  3.      domobrán  -a m () redko domobranec
  4.      domobránec  -nca m () 1. pripadnik domobranstva: nad dolino so zagospodarili Nemci in domobranci; odšel je k domobrancem 2. nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti; brambovec: redni vojaki in domobranci
  5.      domobránski  -a -o prid. () nanašajoč se na domobrance ali domobranstvo: domobranska zaseda / domobranska vojska
  6.      domobránstvo  -a s () 1. protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej: formiranje domobranstva // redna vojska v Nezavisni državi Hrvatski: razpad domobranstva ob koncu vojne 2. zgod. deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo
  7.      domofón  -a m (ọ̑) elektr. hišni telefon, ki ima en mikrofon nameščen ob vhodnih vratih: oglasiti se obiskovalcu po domofonu
  8.      domoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi dom, domovino: domoljubne ženske / domoljuben pesnik pesnik, ki piše domoljubne pesmilit. domoljubna lirika lirika, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine in naroda; domoljubna pesem
  9.      domoljúbnost  -i ž (ú) knjiž., redko ljubezen do doma, domovine: ljudje so pokazali svojo iskreno domoljubnost
  10.      domoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prijateljstvo med evropskimi in domorodnimi delavci; domorodno prebivalstvo otoka / domorodna rastlina 2. zastar. rodoljuben, domoljuben: izpolniti domorodno dolžnost; domorodne pesmi
  11.      domoródkinja  -e ž (ọ̑) zastar. rodoljubka, domoljubka
  12.      domotóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na domotožje: domotožne misli; v njem se je vedno bolj oglašalo domotožno koprnenje / fant je že domotožen
  13.      domotóžnost  -i ž (ọ́) star. domotožje: obhajala ga je domotožnost
  14.      domovánje  -a s () 1. knjiž. dom, bivališče: čebele poletijo včasih tudi po več kilometrov od svojega domovanja; zvečer so se vračali v svoje domovanje; obstal je na pragu svojega novega domovanja / posamezna domovanja obdajajo vinogradi in sadovnjaki ∙ vznes. zadnje domovanje grob, pokopališče 2. star. kmetija, domačija: domovanje je prepustil sinu
  15.      domóven  -vna -o prid. (ọ̄) knjiž. nanašajoč se na dom, domovino: odtrgan od domovnega občestva ♦ jur. domovna občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska občina; žel. domovna postaja železniška postojanka, v katero je železniški voz pristojen
  16.      domovína  -e ž (í) 1. dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva: zapustiti domovino; vrniti se v domovino; umreti za domovino; nova, stara domovina; domovina starih Slovanov; obramba domovine; ljubezen do domovine / ožja, širša domovina; pren., ekspr. domovina kave; Anglija je domovina nogometa ∙ knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena 2. zastar. dom, hiša: kupil je novo domovino
  17.      domovínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od domovina: opeva lepoto svoje domovinice
  18.      domovinoljúbje  -a s () zastar. ljubezen do doma, domovine: mladina se je vzgajala v domovinoljubju
  19.      domovinoznánski  -a -o () pridevnik od domovinoznanstvo: domovinoznanska razprava
  20.      domovinoznánstvo  -a s () redko domoznanstvo: spis s področja domovinoznanstva
  21.      domovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na domovino: gojiti v učencih domovinski čut; domovinska dolžnost, ljubezen; domovinska nesreča / domovinska vojna vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu ● ta beseda je že dobila domovinsko pravico se je razširila, uveljavilajur. domovinski list do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska pravica do 1945 pristojnost v določeno občino; lit. domovinska pesem pesem, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine
  22.      domovínstvo  -a s () 1. knjiž. pripadnost domovini: v vsakem stavku poudarja domovinstvo / roman kaže globoko domovinstvo ljubezen do domovine 2. jur., do 1945 pristojnost v določeno občino: podeliti, pridobiti si domovinstvo; potrdilo o domovinstvu; pren. domovina mu ni priznala domovinstva
  23.      domóvnica  -e ž (ọ̑) jur., do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica: izdati domovnico
  24.      domoznánec  -nca m () kdor se ukvarja z domoznanstvom: knjiga je zanimiva zlasti za domoznance in genealoge
  25.      domoznánski  -a -o prid. () nanašajoč se na domoznanstvo: domoznanski spisi / domoznanski pouk

   11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA