Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (11.551-11.575) 
- dolgosrájčnik -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. kdor nosi dolgo srajco, navadno otrok: mali dolgosrajčniki ♪
- dolgostásen -sna -o [u̯g] prid. (ā) knjiž., redko vitek, visokorasel: dolgostasno dekle ♪
- dolgostêbeln -a -o [u̯g-bǝl] prid. (ȇ) ki ima dolgo steblo: dolgostebelne rože ♪
- dolgósten -tna -o [u̯g] prid. (ọ̑) star. dolžinski: dolgostna mera ♪
- dolgosúknjar -ja [u̯g] m (ȗ) ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: kdo pa je tisti dolgosuknjar ♪
- dolgosúknjež -a [u̯g] m (ȗ) ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: bradat dolgosuknjež ♪
- dolgotrájen -jna -o [u̯g] prid., dolgotrájnejši (ā) ki traja dolgo časa: dolgotrajni boji s sovražnikom; dolgotrajna bolezen; dolgotrajno deževje / to bo dolgotrajnejši proces ki bo trajal razmeroma dolgo časa ♪
- dolgotrájnost -i [u̯g] ž (ā) lastnost, značilnost dolgotrajnega: dolgotrajnost bojev ♪
- dolgovalóven -vna -o [u̯g] prid. (ọ̑) fiz. ki ima dolgo valovno dolžino: dolgovalovni žarki; dolgovalovna svetloba // rad. ki deluje na dolgih valovih: dolgovalovni oddajnik, sprejemnik ♪
- dolgovéčen -čna -o [u̯g] prid. (ẹ̄) star. dolgotrajen, večen: sovraštvo je bolj dolgovečno kot ljubezen ♪
- dolgóven -vna -o [u̯g] prid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikov ♦ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov ♪
- dolgovézen -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih ♪
- dolgovéznež -a [u̯g] m (ẹ̑) slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: kdo bo poslušal tega dolgovezneža ♪
- dolgovéznost -i [u̯g] ž (ẹ́) slabš. lastnost, značilnost dolgoveznega: dolgoveznost pripovedovanja / dolgočasil nas je s svojo dolgoveznostjo ♪
- dolgovláknat -a -o [u̯g] prid. (ȃ) ki ima dolga vlakna: preja iz dolgovlaknate volne ♦ tekst. dolgovlaknati bombaž ♪
- dolgovráten -tna -o [u̯g] prid. (ȃ) redko dolgovrat: dolgovraten labod ♪
- dolihokefálen -lna -o prid. (ȃ) antr. ki ima dolgo in ozko glavo, dolgoglav: dolihokefalni tip človeka / dolihokefalna lobanja ♪
- dolihokefálnost -i ž (ȃ) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost ♪
- dolína -e ž (í) 1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar) ∙ star. prišel je čez hribe in doline od daleč; žarg. kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj ♦ alp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik;
dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje 2. vbokli del vala: doline in grebeni valov ♪
- dolínar -ja m (ȋ) zastar. dolinec: nevihta je naredila veliko škodo tudi dolinarjem ♪
- dolínast -a -o prid. (í) ki ima veliko dolin: vrtačast in dolinast svet ♪
- dolínec -nca m (ȋ) kdor živi v dolini, v ravnini ali je doma iz doline: dolinci že žanjejo; dolinci in hribovci ♪
- dolínica -e ž (í) manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica ♪
- dolínka 1 -e ž (ȋ) ženska oblika od dolinec: dolinke in hribovke ♪
- dolínka 2 -e ž (í) redko dolinica: kraške dolinke ♪
11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 
