Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (11.301-11.325)
- dnína 2 -e ž (í) nar. večja valovita dolina v gorah: na prostranih dninah stojijo nizki pastirski stanovi ♪
- dnínar -ja m (ȋ) najet kmetijski delavec, plačan na dan: polje so mu obdelovali dninarji; najemati dninarje; oče je bil reven dninar ♪
- dnínarica -e ž (ȋ) najeta kmetijska delavka, plačana na dan: domača hči in dninarice okopavajo krompir; preživljala se je kot dninarica ♪
- dnináriti -im nedov. (á ȃ) knjiž. hoditi na dnino: vse življenje je dninaril; dninariti za borno plačilo; dninariti po kmetijah ♪
- dnínarka -e ž (ȋ) dninarica: njegova mati je bila dninarka ♪
- dnínarski -a -o (ȋ) pridevnik od dninar: dninarsko delo ♪
- dníniti -im nedov. (í ȋ) knjiž. hoditi na dnino: dninil je pri kmetih ♪
- dníšče -a s (í) redko spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini; dno: vode tečejo v dnišče ♪
- dníti -ím nedov., dnì (ȋ í) redko vstavljati dno: dniti sod ♪
- dnjáča -e ž (á) nar. plitva, odprta vdolbina na valovitem svetu: pot je bila kopna, le v osojnih dnjačah je bilo nekaj snega ♪
- dnò -à s, rod. mn. dnòv in dnóv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ) 1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom; ravno dno; skleda brez dna / dno ladje, panja; posteljno dno iz žične mreže / izpiti kozarec do dna do konca, popolnoma / kot poziv pri pitju do dna! / pesn. izpiti kupo bridkosti do dna // spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini: voda je tako globoka, da ne dosežeš dna; ladja je zadela ob dno; morsko, rečno dno; peščeno dno; plitvo dno; kamenje na dnu potoka / v dno se je prišlo po skalnati in grmičasti strmini; pren. dno neba 2. navadno s prilastkom del prostora ali plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo: zajeti vodo z dna; potopiti kaj na dno morja; pog. kaj delate s čolnom, bi radi šli na dno? bi se radi potopili; na
dnu brezna, jame je temno; globoko v dnu je ležalo mesto; pren. s pogledom je hotel prodreti na dno njegove duše; na dnu sta si prav blizu, saj sta že dolgo prijatelja; če natančneje presodimo, ni na dnu nič resnega // spodnji del česa: tam je dno stene; brezno je segalo nekako do dna hriba; sedel je na dnu stopnic // najbolj oddaljeni del česa: z dna ulice so prihajali neprijetni zvoki / v dnu oči je smeh; pren., vznes. njegov glas prihaja k nam iz dna stoletij 3. knjiž., navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: dno družbe; v drami je prikazano dno takratnega življenja; ljudje z malomeščanskega dna / bil je pometač, živel je prav na dnu 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše je prepričan; iz dna srca sem ti hvaležen; ljubiti, sovražiti iz dna srca; v dno duše, srca ga je bilo sram / v dnu svoje duše se je čutil ponižanega // v zvezi do dna
popolnoma, čisto: dojeti do dna; dogodek ga je do dna pretresel; spoznal ga je do dna ● pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; tej stvari ne vidim dna konca; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. ta prepad je brez dna zelo globok; pogledati, seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; priti vprašanju do dna razrešiti vprašanje; dihniti iz dna globoko iz pljuč; iz dna spremeniti življenje popolnoma, v celoti; publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano ◊ anat. lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice; bot. listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; geogr. dno doline; muz.
resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih ♪
- doajen gl. doyen ♪
- dobáven -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na dobavo ali dobavljanje: podjetje je vezano na dobavne roke; dobavni pogoji, stroški / dobavni nalog; skleniti dobavno pogodbo ♪
- dobavítven -a -o (ȋ) pridevnik od dobavitev: držati se dobavitvenega roka ♪
- dobávljanje -a s (á) glagolnik od dobavljati: dobavljanje blaga za široko potrošnjo ♪
- dobávnica -e ž (ȃ) 1. adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika: poslati blago z dobavnico 2. zastar. dobaviteljica ♪
- dobávnik -a m (ȃ) redko dobavitelj: pogajati se z dobavniki ♪
- dôben -bna -o prid. (ō) nanašajoč se na dobo: dobne meritve ♦ gozd. dobni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; starostni prirastek ♪
- dóberman -a m (ọ̄) večji službeni ali hišni pes vitke postave s kratko ravno dlako ♪
- dóbermanski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na dobermana: dobermanska psica / dobermanski pinč ♪
- dobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) natančno ponovljen od besede do besede: dobeseden zapisnik pričanja; dobesedna ponovitev stavka / dobesedni prevod prevod, ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom / ekspr. junaštvo v dobesednem smislu dobesédno prislov od dobeseden: dobesedno navajati, ponoviti, prevajati ∙ jemati, razumeti kaj dobesedno natanko tako, kot je rečeno ali zapisano // ekspr. poudarja trditev: za osvoboditev je žrtvoval dobesedno vse; tako se je potil, da je dobesedno lilo z njega ♪
- dobesédnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dobesednega: dobesednost prevoda ♪
- dobičkanôsen -sna -o prid., dobičkanôsnejši (ó ō) ki prinaša dobiček, korist: dobičkanosno podjetje ♪
- dobičkanôsnost -i ž (ó) lastnost, značilnost dobičkanosnega: dobičkanosnost trgovine ♪
- dobičkažêljen -jna -o prid. (é ē) željen dobička: dobičkaželjen trgovec ♪
11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401