Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (11.251-11.275)



  1.      divinácija  -e ž (á) knjiž. vedeževanje, prerokovanje
  2.      divinatóričen  -čna -o (ọ́) pridevnik od divinacija: divinatorična sposobnost
  3.      divinizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj za božansko, pobožanstviti: svoje junake je diviniziral
  4.      divizión  -a m (ọ̑) voj. enota iz dveh do štirih baterij ali eskadronov: konjeniški, topniški divizion
  5.      divizionár  -ja m (á) nekdaj poveljnik divizije: adjutant divizionarja
  6.      divjáčina  tudi divjačína -e ž (ā; í) 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke
  7.      divjačínski  -a -o prid. () nanašajoč se na divjačino ali divjad: divjačinska jed / divjačinska sled
  8.      divjákinja  -e ž (á) 1. slabš. ženska, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: prej prijazna ženska se je spremenila v divjakinjo 2. pripadnica divjega plemena
  9.      divjánje  -a s () glagolnik od divjati: težko je prenašala njegovo divjanje; divjanje otrok / divjanje sovražnikovih čet / divjanje morja / divjanje cen
  10.      divjáščina  -e ž (ā) zastar. divjad, divjačina: veseli so ga bili, če je prinesel domov kako divjaščino
  11.      divjína  -e ž (í) 1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine 2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina 3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina
  12.      divjínec  -nca m () redko kdor živi v divjini
  13.      dívnjak  -a m () zastar. park, vrt: pustite, ljubi oča, me, da v divnjak grem sprehajat se (F. Prešeren)
  14.      dívnost  -i ž () zastar. čudovitost, lepota: divnost pomladi
  15.      divôten  -tna -o prid. (ó) zastar. čudovit, sijajen: divoten razgled / divotna deklica, pokrajina
  16.      díxieland  -a [diksilend] m () muz. stil v jazzu po prvi svetovni vojni, ki posnema in modernizira neworleanški jazz: mojster dixielanda; neskl. pril.: dixieland ansambel; dixieland stil
  17.      dizájn  -a m () arhit. dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom, (industrijsko) oblikovanje: ukvarjati se z dizajnom / razstava dizajna
  18.      dizentêričen  -čna -o prid. (é) med. ki ima grižo; grižav: dizenteričen bolnik
  19.      dizenteríja  -e ž () med. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko; griža: imeti dizenterijo; oboleti za dizenterijo
  20.      dizenteríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dizenterijo, grižen: dizenterijski znaki ♦ biol. dizenterijski bacil
  21.      dláčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na dlako: dlačna barva / dlačni čopič ♦ anat. dlačna čebulica
  22.      dlakocépen  -pna -o prid. (ẹ̑) redko dlakocepski: dlakocepen ravnatelj / dlakocepna razprava
  23.      dlakocépljenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od dlakocepiti: tuje mu je vsako dlakocepljenje
  24.      dlakojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) ki jé dlako: dlakojedna žuželka
  25.      dlán  -í ž () 1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani; mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro; to je kakor na dlani očitno, jasno; pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna / ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo // notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok 2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči; položila mu je dlan na ramo ● pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva

   11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA