Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (11.201-11.225)
- disproporcionálen -lna -o prid. (ȃ) ki je v disproporcu s čim; nesorazmeren, neskladen: posamezni deli fasade so disproporcionalni ♪
- disproporcionálnost -i ž (ȃ) 1. značilnost disproporcionalnega; nesorazmernost, neskladnost: disproporcionalnost okna 2. disproporc: disproporcionalnost med posameznimi področji družbenega življenja ♪
- disproporcioníranost -i ž (ȋ) značilnost disproporcioniranega; nesorazmernost, neskladnost: disproporcioniranost figur ♪
- disproporcionírati -am dov. in nedov. (ȋ) napraviti kaj disproporcionalno: disproporcionirati človeške figure na sliki disproporcioníran -a -o: prostori v stavbi so disproporcionirani ♪
- disputánt -a m (ā á) v srednjem veku kdor disputira ♪
- disputíranje -a s (ȋ) glagolnik od disputirati: učeno disputiranje ♪
- distálen -lna -o prid. (ȃ) anat. bolj oddaljen od trupa: distalni del kosti ♪
- distánca -e ž (ȃ) 1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost: distanca med objektoma je premajhna; povečati distanco // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: distanca do teh doživetij je že precejšnja; časovna distanca 2. kritičen odnos do česa: nima potrebne distance, da bi lahko objektivno presojal sodobne umetniške stvaritve; dogodki so še tako blizu, da je težko dobiti pravo distanco; avtorjeva distanca do snovi ● zna varovati potrebno distanco do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; zavzeti distanco do česa izraziti odklonilno stališče do česa; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; gledati na kaj z distanco imeti odklonilno ali nezaupljivo stališče do česa ◊ geom. razdalja med projekcijskim središčem in projekcijsko ravnino (v perspektivi) ♪
- distancíranje -a s (ȋ) glagolnik od distancirati se: distanciranje vlade od pisanja posameznih listov / priprava za distanciranje valjev ♪
- distancírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: precej udeležencev se je distanciralo od uvodnega govora; distancirati se od politike sile / z begom v preteklost se hoče distancirati od vsega distancírati teh. narediti razmik, razmakniti: distancirati konstrukcijske elemente ♪
- distánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na distanco: distančno presojanje stvari ♦ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih; geom. distančni obrazec obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu ♪
- distánčnik -a m (ȃ) arhit. predmet, ki drži določen razmik med konstrukcijskima elementoma: distančniki med stropom in dekorativno ploščo ♪
- distén -a m (ẹ̑) min. rudnina triklinski aluminijev silikat ♪
- distingvíran -a -o prid. (ȋ) knjiž. imeniten, odličen, izbran: distingviran gospod; pri njej so se zbirale distingvirane dame / to je bilo čutiti iz njenega distingviranega govora ♪
- distingvíranost -i ž (ȋ) knjiž. imenitnost, odličnost, izbranost: bahajo se s svojo distingviranostjo in gostoljubjem ♪
- distínkcija -e ž (í) knjiž. razlikovanje, razločevanje: distinkcija pojmov / poznamo razne distinkcije pojma pomenske različice ♪
- distinktíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. razlikovalen, razločevalen: distinktivni znaki ♪
- distoníja -e ž (ȋ) med. motnja mišičnega ali žilnega napona: iskati zdravniško pomoč zaradi distonije ♪
- distonírati -am dov. in nedov. (ȋ) muz. zgrešiti pravilno intonacijo pri petju ali igranju: solist je precej distoniral; soprani so v višini distonirali ♪
- distributíven -vna -o prid. (ȋ) ki opravlja distribucijo: slaba organizacija distributivnega aparata; distributivno omrežje ♪
- distributívnost -i ž (ȋ) mat. lastnost množenja, da se lahko eden izmed faktorjev razčleni in posamezni členi množijo: zakon distributivnosti ♪
- distributívnosten -tna -o prid. (ȋ) mat., v zvezi distributivnostni zakon zakon o distributivnosti ♪
- distríkten -tna -o (ȋ) pridevnik od distrikt: distriktni urad ♪
- distrófičen -čna -o (ọ́) pridevnik od distrofija: distrofičen otrok ♪
- dišáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dišavo: dišavne rastline; dišavna zelišča / dišavna sol, voda / dišavna posoda ♪
11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301