Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (11.101-11.125)



  1.      dioríten  -tna -o prid. () petr. ki je iz diorita: dioriten steber
  2.      dipilónski  -a -o prid. (ọ̑) um. nanašajoč se na starogrški način okraševanja z geometrično stiliziranimi liki: dipilonski stil / dipilonske vaze
  3.      diploíden  -dna -o prid. () biol. ki ima normalno, dvojno število kromosomov: diploidni organizem; diploidne celice
  4.      diplománt  -a m (ā á) kdor je diplomiral: diplomanti slavistike odhajajo predvsem v profesuro; povojni diplomanti; diplomanti glasbene, igralske akademije; skrbeti za izpopolnjevanje diplomantov; število diplomantov narašča iz leta v leto / diplomant ekonomske srednje šole
  5.      diplomántka  -e ž (ā) ženska, ki je diplomirala: diplomantka ekonomske fakultete
  6.      diplomátičen  -čna -o prid. (á) diplomatski: diplomatični zastopnik / diplomatična sposobnost / trgovec je bil diplomatičen diplomátično prisl.: diplomatično je molčal; diplomatično rešiti problem
  7.      diplomátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost človeka, ki zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: diplomatičnost urednika / presenetila jih je diplomatičnost njegovega odgovora
  8.      diplómen  -mna -o (ọ̑) pridevnik od diploma: diplomni obrazec
  9.      diplomíranec  -nca m () diplomant: diplomiranci filozofske fakultete; število diplomirancev naglo narašča
  10.      diplomíranje  -a s () glagolnik od diplomirati: prizadevajo si za učinkovitejši študij in hitrejše diplomiranje
  11.      dipsomaníja  -e ž () med. občasna bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač
  12.      dirékten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje brez prestopanja; do Ljubljane imate direktno zvezo / direkten radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; direktna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev // ki ničesar ne prikriva, jasen: fant se izmika direktnemu odgovoru; postaviti direktno vprašanje / direktna pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori; odkrita pesniška izpovedpog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotnaalp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; astr. direktno gibanje gibanje nebesnih teles od zahoda proti vzhodu; biol. direktni prednik; direktna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; jur. direktni davek davek od dohodkov in premoženja; direktna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; lingv. direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; premi govor; direktni objekt predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. direktna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; strojn. črpalka na direktni pogon; šport. direktni udarec udarec pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej diréktno prislov od direkten: direktno izraziti svoje mnenje; blago jim pošiljajo direktno iz tovarne // pog., ekspr. poudarja trditev: ob tem dogodku je direktno podivjal ◊ lingv. direktno prehodni glagol glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku
  13.      direktíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na direktivo: direktivni organ / direktiven članek; učni načrt je direktiven / direktivni posegi v gospodarstvo ♦ ekon. direktivni gospodarski plan plan, ki popolnoma predpisuje gospodarski razvoj
  14.      direktívnost  -i ž () značilnost direktivnega: prevelika direktivnost centralnih organov; direktivnost planov
  15.      diréktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost direktnega, neposrednost: povečana direktnost vplivov / direktnost pesnikove izpovedi
  16.      direndáj  -a [rǝn] m (ā) ekspr. hrup, vpitje: goste imajo, spet bo direndaj; direndaj je trajal pozno v noč; zdaj mi je pa že dovolj tega direndaja / mestni direndaj; strašen direndaj je po cestah vrvež, prerivanje; brata se nista menila zanjo, imela sta svoj direndaj svoje igre, svojo zabavo
  17.      direndájast  -a -o [rǝn] prid. (ā) ekspr. poln hrupa, vpitja: direndajasto mesto
  18.      dirigènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. kdor umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: na prireditvi sodelujejo znani solisti in dirigenti; dirigent vadi z otroškim zborom; dirigent orkestra; koncert bo pod vodstvom dirigenta iz Zagreba; predstaviti se prvič kot dirigent / operni dirigent 2. publ. kdor vodi, usmerja sploh: dirigenta te nogometne tekme sta bila naša strelca
  19.      dirigêntka  in dirigéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: dirigentka pevskega zbora
  20.      dirigêntski  in dirigéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na dirigente: dirigentski pult; dirigentska palica / dobiti dirigentsko mesto
  21.      dirigêntstvo  in dirigéntstvo -a s (ē; ẹ̄) dejavnost dirigentov: posvetiti se dirigentstvu / pouk dirigentstva dirigiranja
  22.      dirigíranje  -a s () glagolnik od dirigirati: dirigiranje koncerta; umetnost dirigiranja / planiranje in dirigiranje proizvodnje; dirigiranje v posamezne poklice / dirigiranje umetnih satelitov
  23.      dirigíranost  -i ž () pojav vodenja, usmerjanja: desetletje velike dirigiranosti v politiki in gospodarstvu
  24.      dírjanje  tudi dirjánje -a s (; ) glagolnik od dirjati: dirjanje konj / otroci so se naveličali dirjanja po dvorišču
  25.      dirjástenje  -a s (á) glagolnik od dirjastiti: utrujen od dirjastenja

   10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA