Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (11.026-11.050)



  1.      diližánsa  -e ž () nekdaj večja pokrita kočija za prevoz potnikov in pošte: iz Londona se je odpeljal z diližanso
  2.      diluviálen  -lna -o prid. () geol. pleistocenski: diluvialna doba / diluvialna naplavina, tvorba / diluvialni človek
  3.      dímeljen  -jna -o [mǝl] prid. () nanašajoč se na dimlje: dimeljni predel telesa / dimeljni loj
  4.      dímeljnica  -e [mǝl] ž () anat. parna kost medenice v dimljah
  5.      dímeljničen  -čna -o [mǝl] () pridevnik od dimeljnica: dimeljnična zrast
  6.      dímen  -mna -o prid. () nanašajoč se na dim: dimni kanal; dimna cev, odprtina; dimne naprave / proti nebu se valijo dimni oblaki / filtriranje dimnih plinov / knjiž. hiš ni bilo mogoče razločiti v dimni dalji zamegljeni, motniagr. dimni generator priprava za pridobivanje dima za prekajevanje mesa; etn. dimna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; črna kuhinja; voj. dimna bomba bomba, napolnjena s snovjo, ki po eksploziji z izgorevanjem daje velike količine dima za maskiranje; dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje
  7.      dimenzíja  -e ž () vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor, razsežnost: ploskev ima dve dimenziji, dolžino in širino / umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti / določiti, izmeriti dimenzije plavalnega bazena; kip zaradi prevelikih dimenzij ni primeren za zaprt prostor velikosti; pren., publ. pisatelj je dal delu potrebne človeške in družbene dimenzije; škandal je zavzel izredne dimenzije ◊ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas
  8.      dimenzíjski  -a -o () pridevnik od dimenzija: dimenzijski podatki
  9.      dimenzionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dimenzijo: dimenzionalna določitev
  10.      dimenzionálnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost dimenzionalnega, razsežnost: dimenzionalnost predmetov / stvarnost je v tej poeziji prenesena v neko novo poetsko dimenzionalnost
  11.      dimenzioníranje  -a s () glagolnik od dimenzionirati: dimenzioniranje konstrukcije letala; dimenzioniranje gradbenih objektov / dimenzioniranje glavnih oseb v drami
  12.      dimenzioníranost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost dimenzioniranega; velikost, razsežnost: dimenzioniranost množičnih scen v filmu
  13.      dimenzionírati  -am dov. in nedov. () določiti ali dati čemu dimenzije, ustrezne namenu: dimenzionirati dotočne jarke; steno v spalnici je treba dimenzionirati tako, da je obnjo mogoče postaviti dve postelji; pren. pisatelj dimenzionira glavne osebe in njihova doživljanja z več aspektov; igralec je izredno lepo dimenzioniral svoj nastop dimenzioníran -a -o: pravilno dimenzionirana konstrukcija; figure v drami so razločno dimenzionirane; ta miza je dimenzionirana za šest oseb
  14.      diminuéndo  prisl. (ẹ̑) muz., označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja pojemajoče
  15.      dímljenje  -a s () glagolnik od dimiti: dimljenje klobas / dimljenje čebel / vzroki dimljenja pri dizlovih motorjih
  16.      dímnast  -a -o prid. () redko poln dima; dimast: dimnast plamen
  17.      dímnat  -a -o prid. () poln dima: dimnat prostor; še kazalcev ni mogel razločiti, tako je bilo dimnato // ki je iz dima: dimnate krogle eksplozij
  18.      dímnica  -e ž () 1. prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: vzeti gnjat iz dimnice; obesiti meso v dimnico 2. nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši: spati v dimnici; prostorna dimnica je bila pozimi prijetno topla ◊ žel. podaljšek kotla pri parni lokomotivi, v katerega vodijo cevi za odvajanje dima iz kurišča
  19.      dímniček  -čka m () manjšalnica od dimnik
  20.      dímničen  -čna -o prid. () 1. nanašajoč se na dimnico: dimnična hiša 2. dimniški: dimnična cev; dimnična vratca
  21.      dímnik  -a m () kanal za odvajanje dima: očistiti, omesti dimnik; iz dimnika se vali gost dim / dimnik slabo vleče ne odvaja dobro dima / nad strehami se dvigajo počrneli dimniki; visoki tovarniški dimniki; dimnik lokomotive ● iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano; se bo hitro pozabilo
  22.      dímnikar  -ja m () kdor poklicno čisti, ometa dimnike: šel se je učit za dimnikarja; sajast dimnikar; je črn kot dimnikar ∙ ekspr. navsezgodaj sem srečal dimnikarja po ljudskem verovanju danes bom imel srečo; danes bom doživel nekaj veselega
  23.      dímnikarček  -čka m () manjšalnica od dimnikar: mlad, sajast dimnikarček
  24.      dímnikarica  -e ž () star. dimnikarjeva žena
  25.      dímnikarski  -a -o prid. () nanašajoč se na dimnikarje: dimnikarska lestev; dimnikarsko delo / dimnikarski mojster

   10.901 10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA