Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (1.101-1.125) 
- nandú in nándu -ja m (ȗ; ȃ) zool. noju podobna južnoameriška ptica, Rhea americana ♪
- nanések -ska m (ẹ̑) redko kar je naneseno: cesta je polna naneskov / očistiti jezik tujih naneskov in naplavin ♪
- nanêsti -nêsem dov., nanésel nanêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem spraviti kam: nanesti drva v kuhinjo; mravlje so nanesle visok kup iglic; nanesli so skupaj stole iz vse hiše / s čevlji so nanesli veliko blata, smeti v sobo / sinice so si nanesle novo gnezdo naredile // z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride, se kje nabere: kamenje in pesek je nanesla voda; veter nanese kupe listja, snega / hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta 2. narediti, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanesti kremo, ličilo na obraz; s čopičem nanesti barvo na platno 3. vrisati na papir, sliko: na vodoravno os nanesi skalo za čas, na navpično za hitrost / nanesti razdalje v merilu 4. z nesenjem povzročiti pojavitev določene količine jajc: letos so kokoši malo nanesle / pure so ji nanesle več jajc kot kokoši 5. s prislovnim določilom dati, prinesti
denar, dobiček: kopanje premoga v tem kraju malo nanese / na leto obresti precej nanesejo // z oslabljenim pomenom izraža, da nastane, se nabere česa toliko, kot nakazuje določilo: razprava je nanesla deset strani; vse skupaj nanese petnajst dni 6. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih pride do kakega dejanja, stanja: slučaj je nanesel, da sta se srečala; naključje je tako naneslo / pogovor je nanesel tudi nanj; brezoseb. včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor nanese nanesèn tudi nanešèn -êna -o: zemlja tu je nanesena; ličilo je preveč na debelo naneseno ♪
- nanízanka -e ž (ȋ) publ. televizijski film, igra v nadaljevanjih, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodb: gledati, predvajati nanizanko; nanizanka sedmih zgodb ♪
- nanízati -am dov. (ȋ) 1. spraviti drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na vrvico, žico: nanizati obročke, zlatnike / nanizati na vrvico 2. knjiž. narediti, da je, pride kaj drugo za drugim: režiser je nanizal prizore v drugačnem redu / nanizati zvoke v melodijo // publ. povedati, navesti kaj drugo za drugim: nanizati nekaj dejstev, podatkov; nanizati svoje potne vtise / v članku je nanizal nekaj večjih napak / okrog tega dogodka je avtor nanizal vrsto zanimivih oseb nanízan -a -o: na vrvico nanizani biseri; iz nanizanih dejstev je razviden potek dogodkov / knjiž.: v ozadju so nanizani gorski vrhovi; hiše, nanizane v kolobar ♪
- nanizávati -am nedov. (ȃ) redko nizati: nanizavati bisere na ogrlico / motivi so se nanizavali drug na drugega ♪
- nánking -a m (ȃ) tekst. gosta, močna bombažna tkanina, tkana v platneni vezavi, navadno rjavkasto rumene barve: podloga iz nankinga / kupil je nanking za hlače, obleko / bel, rdeč nanking ♪
- nánkingast -a -o prid. (ȃ) tekst. ki je iz nankinga: nankingasta podloga / nankingaste hlače ♪
- náno... prvi del zloženk (ȃ) elektr. nanašajoč se na milijardinko: nanoamper, nanofarad ♪
- nanoréti se -ím se dov., nanôrel se (ẹ́ í) ekspr. 1. z divjim, razposajenim tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: čez počitnice so se otroci nanoreli in nakričali 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: za pusta se nanorijo in naplešejo ● ekspr. ker se mlad ni nanorel, je star znorel ker je bil v mladosti resen, umirjen, je začel v starosti lahkomiselno, lahkoživo živeti ♪
- nanòs -ôsa m (ȍ ó) kar nanese veter, voda: nanose sproti odstranjujejo z bagri; obilni nanosi hudournikov; nanosi peska / gruščnati, prodni nanos; ledeniški, rečni nanosi // kar je naneseno sploh: barvni nanos; nanos laka se hitro suši / enakomeren nanos malte / nanos zemlje ♪
- nanosíti -nósim dov., nanóšen (ȋ ọ́) z nošenjem spraviti kam: nanositi vodo v škaf; od kod so ti to nanosili / nanosil ji je drv; ekspr. nanosila je na mizo vse, kar je imela ♪
- nanósnik -a m (ọ̑) knjiž. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti, popraviti si nanosnik; pogledati izza nanosnika; nanosnik na vrvici ♪
- nanováčiti -im dov. (á ȃ) z novačenjem priti do česa: vojake so nanovačili med kmečkim prebivalstvom / ekspr. na hitro so nanovačili nekaj strokovnjakov nabrali, zbrali ♪
- nanóvo in na nóvo prisl. (ọ̑) 1. izraža ponovitev dejanja: nanovo izdati knjigo; nanovo prepleskati okna; nanovo vzcveteti / nanovo opremiti, preurediti stanovanje / treba je začeti nanovo znova 2. izraža, da je opravljeno novo dejanje: tovarna je nanovo sprejela deset delavcev / nanovo ustanovljeno podjetje; nanovo zavzete dežele ♪
- nanóžnica -e ž (ọ̑) nav. mn., arheol. 1. okras za na noge, navadno v obliki obroča: natakniti nanožnice; tanke bronaste nanožnice 2. del oklepa, ki varuje noge: ščit, nanožnice in železne rokavice ♪
- naobedováti se -újem se in naobédovati se -ujem se dov. (á ȗ; ẹ̑) najesti se pri obedu: pustite jih, da se v miru naobedujejo ♪
- naoblačíti se -ím se dov., naobláčil se (ȋ í) knjiž. pooblačiti se: proti večeru se je nebo naoblačilo / lice se mu je nenadoma naoblačilo ♪
- naobrázba -e ž (ȃ) zastar. izobrazba: pridobiti si naobrazbo; povsod se baha s svojo naobrazbo / glasbena naobrazba / pravica do naobrazbe ♪
- naobráziti -im dov. (ā ȃ) zastar. izobraziti: svoje otroke hoče naobraziti naobrážen -a -o: ima zelo naobraženega prijatelja / literarno naobraženi ljudje ♪
- naobráženost -i ž (ȃ) zastar. izobraženost: hvalili so njeno naobraženost / vsestranska naobraženost ♪
- naóčarka -e ž (ọ̑) velika, zelo strupena azijska kača; kobra: napadla ga je naočarka ♪
- naóčnica -e ž (ọ̑) nav. mn. 1. redko plašnica: konj z naočnicami 2. zastar. očala: nositi, obrisati si naočnice ♪
- naóčnik -a m (ọ̑) knjiž. monokel: natakniti si naočnik ♪
- naóčnikar -ja m (ọ̑) 1. knjiž. kdor nosi očala: med študenti je precej naočnikarjev 2. star. optik: izučiti se za naočnikarja ♪
976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 
