Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

n (10.726-10.750)



  1.      desánt  -a m (ā) prevoz vojaštva na sovražnikovo ozemlje z namenom, da opravi določeno nalogo: letalski, padalski, pomorski desant; nemški desant na Drvar / na karti je označen kraj desanta
  2.      desánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na desant: desantne čete / letalski desantni napad; desantna operacija ♦ voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje
  3.      descendénca  -e ž (ẹ̑) 1. jur. sorodstveno razmerje v ravni črti naprej: raziskovati descendenco družine 2. biol. evolucija: nauk o descendenci
  4.      descendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendenčno razmerje / descendenčna teorija
  5.      descendènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) jur. sorodnik v ravni črti naprej, potomec: ascendenti in descendenti
  6.      descendénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendentna vrsta ♦ petr. descendentne raztopine raztopine, ki prihajajo z zemeljske površine v notranjost
  7.      descendírati  -am nedov. in dov. () med. širiti se navzdol, spuščati se: infekcija descendira iz ledvic v mehur
  8.      desén  tudi dezén -a m (ẹ̑) tekst. vzorec na tkanini: abstraktni, cvetlični deseni; karo desen; prti v raznih barvah in desenih // tkanina z vzorci sploh: krilo iz rjavega desena
  9.      desenatêr  in desinatêr tudi dezenatêr -ja m () tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev
  10.      desenírati  -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. () tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmete deseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo
  11.      desenzibilizácija  -e ž (á) med. zmanjšanje, odprava preobčutljivosti česa: desenzibilizacija organizma ♦ fot. desenzibilizacija filma zmanjšanje občutljivosti za določen barvni spekter
  12.      desenzibilizírati  -am dov. in nedov. () med. zmanjšati, odpraviti preobčutljivost česa: desenzibilizirati alergičnega bolnika ♦ fot. desenzibilizirati film zmanjšati mu občutljivost za svetlobo
  13.      desêrten  -tna -o prid. () nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor // v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko
  14.      deservíranje  -a s () gost. pospravljanje mize po dnevnem obroku: natakarjeva naloga je tudi deserviranje
  15.      deséten  -tna -o prid. (ẹ̑) mat. desetiški: desetni sestav
  16.      desetéren  -rna -o prid. (ẹ̑) desetkraten: deseterna vrednost; deseterno povračilo // ki je iz desetih delov, enot: deseterni odmev klicev desetérno prisl.: kar smo zamudili, si hočemo deseterno pridobiti
  17.      deseteronóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. raki s petimi pari nog hodilk, Decapoda
  18.      desetíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na desetica 1: desetično mesto številke
  19.      desetína  -e ž (í) 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: dobil je desetino dobička; ekspr. niti desetina tega ni res! / desetina litra ♦ mat. ena cela, devet desetin 2. vojaška enota desetih vojakov: zasedi je prihitela na pomoč naša desetina z dvema puškomitraljezoma; komandir desetine // organizirana skupina desetih ljudi: bili so najboljša desetina v zadrugi; tekmovanje pionirskih gasilskih desetin; tekmovalna desetina; vodja desetine 3. v fevdalizmu podložniška dajatev desetega dela pridelka, dohodkov zemljiškemu gospodu ali cerkvi: dajati, pobirati desetino; hiša je bila oproščena tlake in desetine; cerkvena desetina; žitna desetina 4. ruska ploščinska mera, 1,092 ha: barin je imel sto desetin zemlje 5. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: desetine let so minile od takrat; prehodili so že desetine kilometrov; hiši sta nekaj desetin korakov narazen / zaradi izdaj je padlo na desetine naših borcev ● star. v desetino iti po ljudskem verovanju iti po svetu kot deseti brat ali sestra
  20.      desetínar  -ja m () v fevdalizmu 1. nižji uslužbenec, ki pobira desetino: določenega dne so prihajali desetinarji 2. redko desetinec
  21.      desetínec  -nca m () v fevdalizmu kdor daje desetino
  22.      desetíniti  -im nedov.) v fevdalizmu 1. dajati desetino: podložniki so desetinili in tlačanili; desetiniti graščini 2. redko pobirati, prejemati desetino: grajski hlapci so desetinili / desetiniti snope
  23.      desetínjenje  -a s () glagolnik od desetiniti: desetinjenje vina
  24.      desetínka  -e ž () del na deset enakih delov razdeljene merske enote: priprava meri do desetinke milimetra natančno; razdalje so zaznamovane v celih kilometrih in desetinkah desetinah / ekspr. v desetinki sekunde se je premislil
  25.      desetínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na desetina 3: desetinski gospod / desetinska pravica / desetinsko vino, žito 2. mat. decimalen: desetinsko število

   10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA