Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (10.501-10.525)
- délanje -a s (ẹ́) glagolnik od delati: delanje čevljev / pripomoček za delanje črt / jezilo ga je delanje šal na prijateljev račun ♪
- délaven -vna -o prid., délavnejši (ẹ́) ki rad dela: delaven človek; njegova mati je zelo delavna; delaven kot mravlja / ekspr. delavne roke // dejaven, aktiven: delavni in pasivni člani društva; vsi smo bili mrzlično delavni ♪
- delávnica -e ž (ȃ) 1. prostor, v katerem se kaj izdeluje ali popravlja: najeti delavnico; avtomehanična, čevljarska, mehanična, mizarska delavnica; gledališke delavnice delavnice, v katerih se izdeluje scenska in kostumska oprema; pren. pogled v duhovno delavnico slavnega filozofa; velikanska delavnica narave 2. obrat, manjše podjetje, ki kaj izdeluje ali popravlja: oženil se je in odprl delavnico; mnogo naših tovarn je zraslo iz obrtnih delavnic / dognano je, da so vse te slike delo iste slikarske, umetniške delavnice / prisilna delavnica nekdaj zavod, v katerega so sodišča po prestani kazni oddajala delomrzne kaznjence ♪
- delávničen -čna -o (ȃ) pridevnik od delavnica: delavnično poslopje ♪
- délavnik -a m (ẹ́) 1. dan, ko se dela: delajo ob delavnikih in praznikih; krčma je ob delavnikih bolj prazna; na delavnik nima nihče časa 2. ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu: osemurni delavnik; skrajšan delavnik / dvainštirideseturni delavnik delovni teden, v katerem se dela dvainštirideset ur ♪
- délavniški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na delavnik: delavniška obleka délavniško prisl.: delavniško oblečen ♪
- delávniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na delavnico: delavniški prostor / delavniška miza ♪
- délavnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost delavnega človeka: vsi so ga cenili zaradi njegove delavnosti; vzgajati mladino k delavnosti // dejavnost: dopolnilna delavnost podjetja; pisateljska, politična delavnost; sledovi človeške delavnosti ♪
- delavóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) voljen delati: k delu je treba pritegniti delavoljne in poštene ljudi / mladi delavoljni kadri ♪
- delavóljnost -i ž (ọ́) lastnost delavoljnega človeka: delavoljnost posameznikov je rodila uspehe ♪
- delazmóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) zmožen za delo: v vasi je trideset delazmožnih ljudi / bil je nadarjen in delazmožen uradnik sposoben ♪
- delazmóžnost -i ž (ọ́) zmožnost za delo: skrbeti za zdravje in delazmožnost; zmanjšana delazmožnost ♪
- delažêljen -jna -o prid. (é ē) željen delati: delaželjni ljudje / delaželjen temperament ♪
- delegíranje -a s (ȋ) glagolnik od delegirati: delegiranje predstavnikov občinskih organizacij v republiške organe ♪
- delén -a m (ẹ̑) tekst. volnena, včasih tudi bombažna tkanina, navadno za ženske obleke: halja iz temno modrega delena ♪
- délen -lna -o prid. (ẹ̑) 1. ki obsega, predstavlja samo del česa: delni sončni mrk 2. ki ne obstoji v popolni meri: akcija je imela samo delen uspeh; delna prepoved jedrskih poskusov; to je samo delna rešitev / očeta je zadela delna kap; delna oblačnost; delno znanje jezika ◊ jur. delna pomilostitev pomilostitev, pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; šol. delni izpit izpit, ki obsega del snovi zaključnega izpita délno prisl.: kar je povedal, je samo delno res; stroške bo delno krilo podjetje, nekaj pa bodo prispevali posamezniki; delno sposoben za delo; delno vseljiva hiša ♪
- déležen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delež: deležna pravica ♦ ekon. deležna glavnica glavnica, sestavljena, pridobljena iz deležev ♪
- deléžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. v povedni rabi, navadno z rodilnikom ki kaj dobi, doživi: biti deležen pozornosti, sreče, sovraštva; v mladosti je bila deležna dobre vzgoje; ali bom tudi jaz česa, pog. kaj deležen? / publ. gostje so bili deležni toplega sprejema / bil je deležen dobička dobil je delež od dobička 2. zastar. udeležen, prisoten: povabi ljudi, da bodo deležni pri zabavi ♪
- déležnica -e ž (ẹ̑) star. ženska, ki ima delež: deležnica pri podjetju ♪
- déležnik -a m (ẹ̑) star. kdor ima delež: deležniki so si razdelili dobiček / slovenska literatura naj bo v svetovni literaturi enakovreden deležnik ♪
- deléžnik -a m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji: deležnik na -č; trpni deležnik 2. zastar. udeleženec: vsi deležniki se spominjajo izleta ♪
- deležnína -e ž (ȋ) star. delež vodstvenega osebja pri dobičku delniške družbe; tantiema: prejeti deležnino ♪
- déležniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od déležnik: deležniška knjiga ♪
- deléžniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od deléžnik: deležniška pripona ♪
- deléžništvo -a s (ẹ̑) zastar. udeležba, udeleženost: deležništvo pri delu ♪
10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601