Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
n (10.401-10.425)
- degradíranec -nca m (ȋ) kdor je degradiran: kazenska četa je bila sestavljena iz samih degradirancev ♪
- degresíven -vna -o prid. (ȋ) ki postopno upada, pojema: degresivna tarifa ♦ ekon. degresivni sistem nagrajevanja sistem nagrajevanja, po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost ♪
- degumíranje -a s (ȋ) glagolnik od degumirati: degumiranje svile; naprava za degumiranje tkanin ♪
- dehidríranje -a s (ȋ) glagolnik od dehidrirati: dehidriranje živil; postopek za dehidriranje ♪
- dehidríren -rna -o prid. (ȋ) s katerim se dehidrira: dehidrirna aparatura; dehidrirno sredstvo ♪
- dehniti ipd. gl. dahniti ipd. ♪
- dehtênje -a [dǝh tudi deh] s (é) glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave ♪
- dehumanizácija -e ž (á) odvzem, odstranitev človeških vrednot, dostojanstva; razčlovečenje: dehumanizacija človeka; dehumanizacija umetnosti; protest, upor zoper dehumanizacijo ♪
- dehumanizírati -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo; razčlovečiti: dehumanizirati človeka; dehumanizirati umetnost dehumanizíran -a -o: dehumanizirana civilizacija; dehumanizirano življenje ♪
- deificíranje -a s (ȋ) glagolnik od deificirati: deificiranje kraljevske oblasti; deificiranje posameznika ♪
- déiktičen tudi deíktičen -čna -o [prva oblika dejk-] prid. (ẹ́; í) ped., v zvezi deiktična metoda metoda demonstracije ♪
- deionizácija -e ž (á) elektr. izginitev ionov v ionizirani snovi: povzročiti deionizacijo ♪
- deístičen -čna -o (í) pridevnik od deizem: deistična filozofija ♪
- dejánje -a s (ȃ) 1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje // uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja 2. jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja 3. lingv., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku /
ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja 4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem 5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu ● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa ◊ rel. Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve ♪
- dejánjevec -vca m (ȃ) sodelavec revije Dejanje: nazori dejanjevcev ♪
- dejánski -a -o prid. (ȃ) ki v resnici je, obstaja: povrnili mu bodo samo dejanske izdatke; dejanski položaj; dejanska vrednost; ugotoviti dejansko stanje / proletariat je dejanski voditelj naroda; podpora ne ustreza njihovim dejanskim potrebam ♦ ekon. dejanska cena cena, po kateri se blago prodaja; jur. dejanska razžalitev dejánsko prislov od dejanski: vse se je dejansko uresničilo; vprašanje je, če se bo to dejansko zgodilo ∙ v prepiru se ga je dejansko lotil ga je pretepel, udaril // publ. poudarja trditev: podjetje je dejansko že osvojilo tuje tržišče; tako ravnanje dejansko samo škoduje; dejansko je anahronizem, da še tako ravnajo ♪
- dejánskost -i ž (ȃ) knjiž. resničnost, stvarnost: prijeti se dejanskosti; iluzije in dejanskost ♪
- dejánstven -a -o prid. (ȃ) knjiž. dejanski: dejanstvena podoba našega življenja dejánstveno prisl.: dejanstveno sodelovati ♪
- dejánstvenost -i ž (ȃ) knjiž. 1. resničnost, stvarnost: prikazovanje gole dejanstvenosti; zgodovinska dejanstvenost 2. redko dejavnost: književna dejanstvenost ♪
- dejánstvo -a s (ȃ) star. resničnost, stvarnost: imel je več sreče v mislih kot v dejanstvu / prehod iz enega dejanstva v drugo ♪
- dejáven -vna -o prid., dejávnejši (ā) ki se tvorno ukvarja s kakim delom: dejaven človek; dejaven član organizacije / dejavno življenje / dejaven odnos med človekom in stvarnostjo; dejavno sodelovanje, sožitje med narodi dejávno prisl.: dejavno podpreti osvobodilno gibanje; dejavno posegati v razvoj dogodkov ♪
- dejávnik -a m (ȃ) raba narašča kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; faktor, činitelj: ekonomski, družbeni dejavnik; važen dejavnik v razvoju / publ. odgovorni dejavniki ♪
- dejávnost -i ž (ā) navadno s prilastkom delo, delanje, vezano na določeno področje: razširiti, razviti protiokupatorsko dejavnost; živahna diplomatska, politična dejavnost; razgibana kulturna dejavnost; podtalna dejavnost; vzgojna dejavnost šole; založniška dejavnost; dejavnost organizacij // nav. mn. panoga, področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa: gospodarske, negospodarske, storitvene dejavnosti; razvoj komunalnih dejavnosti služb, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju / glavna, postranska dejavnost podjetja / opravljanje dejavnosti šivilje šiviljskega poklica ◊ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine ♪
- dejávnosten -tna -o prid. (ā) knjiž. dejaven, tvoren: dejavnosten odnos med človekom in stvarnostjo ♪
- déjnost -i ž (ẹ̑) zastar. dejavnost, delovanje: opazovalna dejnost ♪
10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501